Back to top

Razstava: Filozofska fakulteta pri odkrivanju arheoloških najdb (Gosposvetska cesta v Ljubljani, 2017)

Vabljeni na ogled razstave z naslovom Filozofska fakulteta pri odkrivanju arheoloških najdb (Gosposvetska cesta v Ljubljani, 2017) v avli Filozofske fakultete. Razstavljene so izbrane fotografije iz arheoloških izkopavanj na Gosposvetski cesti v Ljubljani iz leta 2017.

 

Med avgustom in decembrom 2017 je na Gosposvetski cesti v Ljubljani pred načrtovanimi gradbenimi posegi potekala prva faza predhodnih arheoloških raziskav, ki jih je vodil zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane, vodja izkopavanj Martin Horvat. Izkopavanja je pod vodstvom MGML izvajal Arheološki raziskovalni konzorcij za Ljubljano (ARKLJ) v sestavi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, zavoda Skupina STIK ter podjetij Arhej d.o.o. in PJP d.o.o. 
 

Na odprtju razstave je uvodni nagovor imel prof. dr. Predrag Novaković z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete, doc. dr. Andrej Gaspari, predstavnik FF v konzorciju ARKLj in strokovni konzultant raziskav na Gosposvetski c., pa je strnjeno predstavil glavne rezultate prve faze izkopavanj med avgustom in decembrom 2017. Pričakovane najdbe ostankov severne emonske nekropole ob državni cesti (via publica) Emona/Atrans so bile bistveno nadgrajene s potrditvijo domnev o posebnem statusu poznorimskega dela grobišča na južnem delu današnje Ajdovščine. Dokazan je bil obstoj večprostorne grobne arhitekture z obodnimi zidovi in maltnimi tlaki, znotraj katere so umrle v 4. stoletju pokopavali v sarkofage in kamnite skrinje ter zidane grobnice, na priležnih predelih pa v preproste grobne jame oziroma lesene krste. Dokumentirana prostorska ureditev pokopavanja s primeri naknadnih pokopov, prekopov in sekundarne manipulacije z ostanki umrlih nakazuje organizirano grobišče sorodstveno in statusno povezanih skupin emonskega prebivalstva, ki jih lahko morda glede na najdbo nagrobne plošče za Marcelina in Ioannesa pogojno povežemo z zgodnjekrščansko skupnostjo. Med sekundarno uporabljenimi deli zgodnjecesarske grobne arhitekture, ki so bili verjetno pridobljeni s spoliacijo spomenikov starejše faze nekropole bliže cestišču, se je znašla tudi nagrobna stela za veterana 15. Apolonove legije, brez dvoma izjemna epigrafska najdba velikega pomena za zgodovino zgodnjerimske Emone.

 

Razstava je na ogled do 1. marca 2018.

 

Avtor razstavljenih fotografij: Matija Lukić

Foto: Matjaž Rebolj

Slike: