Back to top

Gregor Perko (1973–2020)

Gregor Perko je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študiral francoščino in primerjalno književnost in na tej ustanovi pod mentorstvom Vladimirja Pogačnika tudi doktoriral z izvrstno tezo o leksikografskih prijemih v dvojezičnih slovarjih, s posebnim ozirom na koncept slovensko-francoskega slovarja. Kot raziskovalec se je tudi kasneje osredotočal na leksikološke in leksikografske teme, sodeloval pri pripravi nekaterih ključnih slovarskih del na svojem področju in navezal številne stike s kolegi jezikoslovci po vsej Evropi.

Obenem se je ves čas vračal na polje francoske literature in z interdisciplinarnimi analitičnimi postopki razčlenjeval zlasti delo Louisa-Ferdinanda Célina, ki mu je bil s svojo izvirno prozno pisavo še posebej blizu. Širina uvida v vse, tudi literarne razsežnosti francoščine mu je omogočila tudi poglobljeno prevajalsko delo. Kot prevajalec je v slovenščino prelil tako zahtevne teoretske tekste, kakršne sta pisala filozofa Paul Ricoeur in Vladimir Jankélévitch.

Med študenti je imel Gregor Perko posebno veljavo kot izredno priljubljen profesor in mentor. Na romanistiki je v dobrih dvajsetih letih svojega pedagoškega dela usmeril in k srečnim raziskovalnim sklepom pripeljal skoraj sto študentk in študentov francoščine na vseh študijskih stopnjah. Njegove govorilne ure so bile iz tedna v teden polne živahnega razpravljanja in pomirjujočih razlag, kakršne zmore le zavzet in kar najbolj odprt pedagog.

Ob svojem učiteljskem in raziskovalnem delu se je Gregor Perko scela angažiral pri organizaciji Oddelka za romanske jezike in književnosti. Pri zasnutju in izpeljavi bolonjskih programov je bil ključni člen oddelka in skrben koordinator, ki se je z enako vnemo posvečal formalnim in vsebinskim razrešitvam študijskih dilem. Svoje bogate organizacijske izkušnje je prenesel tudi na raven celotne Filozofske fakultete. Prodekan FF je bil med letoma 2013 in 2017, torej v zahtevnem obdobju, ko so ljubljansko Univerzo po eni strani pretresali zunanji pritiski, po drugi pa si je skupaj z vodstveno ekipo prizadeval presegati notranje napetosti, ki so iz teh pritiskov izhajale. V spomin se nam je vsem vtisnil kot privržen delavec za skupno stvar, neumoren povezovalec, razgledan strokovnjak in kolegialen svetovalec.

Prezgodnja smrt Gregorja Perka je globoko zarezala v ustvarjalno tkivo Filozofske fakultete. Naše misli so v teh težkih trenutkih slovesa s posebnim sočutjem namenjene njegovi družini.

 

Danes, 13. 3. 2020, je pred tajništvom Oddelka za romanske jezike in književnosti žalna knjiga, ki jo bomo zopet odprli, ko bo fakulteta normalno delovala.