Back to top

Razdruževati se ali (ponovno) združevati, to je zdaj jezikovno vprašanje

Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 1167. sestanek, ki bo v ponedeljek, 14. januarja 2019, ob 18.00 uri (predavalnica 325 v 3. nadstropju Filozofske fakultete).

Na temo Razdruževati se ali (ponovno) združevati, to je zdaj jezikovno vprašanje bo predavala prof. dr. Vesna Požgaj Hadži, Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete UL. Predavanje bo v hrvaščini.

 

Kratek povzetek predavanja:

Na srednjejužnoslovanskem področju je zaradi zgodovinskih in družbeno-političnih okoliščin jezikovna identiteta vedno tesno povezana z nacionalno identiteto. Od srede 19. stoletja do danes to področje zaznamujeta dve diametralno nasprotni si jezikovni politiki – združevalna in razdruževalna. Slednja je v 90. letih prejšnjega stoletja privedla do razdružitve srbohrvaškega jezika in oblikovanja njegovih naslednikov: hrvaškega, srbskega, bosanskega in črnogorskega jezika. Spremembe statusa jezikov so povzročile tudi spremembe korpusov, pri čemer se v jezikih naslednikih na različne načine utrjuje lastna nacionalna identiteta (npr. z jezikovnim purizmom, neologizmi, pisavo ipd.). Pravzaprav je v novonastalih državah jezik orodje, s katerim se oblikujejo različne nacional(istič)ne jezikovne politike, ki producirajo nove jezikovne prakse. Kot odgovor na takšna ravnanja je bila leta 2017 objavljena Deklaracija o skupnem jeziku, ki je dodatno prilila olje na ogenj. V predstavitvi bodo prikazane reakcije na objavljeni dokument, posebno pozornost pa bomo posvetili terminološki neurejenosti, nedorečenosti in protislovjem, ki se pojavljajo v njem. Pri tem se nam zastavlja vprašanje, ali se je smiselno po skoraj 30 letih jezikovnega razdruževanja (ponovno) vrniti na štartno pozicijo, kot to predlaga Deklaracija, še posebej če se spomnimo dejstva, da predhodna policentrična standardizacija srbohrvaškega jezika ni bila ravno uspešna.