Back to top

MERILA ZA VOLITVE V NAZIVE VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV, ZNANSTVENIH DELAVCEV IN SODELAVCEV

 

Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi 46. člena statuta UL sprejel na seji 16.10.2001 spremembe in dopolnitve Meril z dne 5. 11. 1996.

Skladno s sklepom senata UL z dne 16.10.2001 se "Merila" uporabljajo od 17.10.2001 dalje.

 

1. člen

 

S tem aktom določa Univerza v Ljubljani podrobnejše pogoje ter minimalna merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.

 

2. člen

 

Izobraževalno, znanstveno, umetniško in strokovno delo na visokošolskih zavodih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in sodelavci.

Nazivi visokošolskih učiteljev so:

  • redni profesor,
  • izredni profesor,
  • docent,

za izvajanje jezikovnega pouka na univerzi tudi:

  • lektor,

za izvajanje visokošolskih strokovnih programov in programov športne vzgoje pa tudi:

  • višji predavatelj,
  • predavatelj.

Nazivi znanstvenih delavcev so:

  • znanstveni svetnik,
  • višji znanstveni sodelavec,
  • znanstveni sodelavec.

Nazivi visokošolskih sodelavcev so:

  • asistent,
  • strokovni svetnik,
  • višji strokovni sodelavec,
  • strokovni sodelavec,
  • učitelj veščin,
  • bibliotekar.

 

3. člen

 

V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so lahko voljeni kandidati, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, s svojim znanstvenim ali umetniškim, izobraževalnim in strokovnim delom dokazujejo znanstveno ali umetniško ustvarjalnost, pedagoško in strokovno usposobljenost, imajo praktične izkušnje v stroki in obvladajo aktivno vsaj en svetovni jezik.

Pedagoška usposobljenost se ne ugotavlja za znanstvene delavce in strokovne visokošolske sodelavce.

 

4. člen

 

V naziv

  • rednega profesorja, izrednega profesorja, docenta, znanstvenega svetnika, višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima doktorat znanosti;
  • rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta umetniških disciplin je lahko izvoljen, kdor ima univerzitetno izobrazbo in priznana umetniška dela. Umetniška usposobljenost oz. ustvarjalnost za učitelje 2. alinee tega člena mora biti priznana na način in po merilih za priznavanje pomembnih umetniških del, ki jih sprejme senat univerze po predhodnem mnenju senatov umetniških akademij, za pouk predmetov, pri katerih je za usposobljenost učiteljev pomembnejše merilo umetniška kot znanstvena usposobljenost;
  • za lektorja je lahko po teh Merilih izvoljen, kdor ima univerzitetno izobrazbo jezikovne smeri in izpolnjuje pogoje iz 12. člena teh Meril in druge pogoje iz teh Meril, Navodil in interpretacij;
  • višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor si je pridobil magisterij oz. specializacijo po programih za pridobitev izobrazbe;
  • predavatelja tujega jezika na nejezikovnih smereh študija je lahko izvoljen, kdor ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in praviloma 5 let ustrezne prakse;
  • predavatelja za predmete, pri katerih so pomembnejša posebna strokovna znanja kot pa znanstvena ali umetniška usposobljenost je lahko izvoljen, kdor ima visoko strokovno izobrazbo in praviloma 10 let uspešnega strokovnega dela v praksi;
  • asistenta je lahko izvoljen, kdor ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in je bil izredno uspešen pri študiju in kaže sposobnost za znanstveno delo;
  • strokovnega svetnika je lahko izvoljen, kdor ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 15 let ustrezne strokovne prakse;
  • višjega strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 10 let ustrezne prakse;
  • strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 2 leti ustrezne prakse;
  • učitelja veščin je lahko izvoljen, kdor ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri in praviloma 5 let ustrezne prakse;
  • bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta ustrezne prakse.

 

5. člen

 

Kandidati so lahko izvoljeni v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev za znanstvene ali umetniške discipline in predmetna področja, ki jih določajo študijski programi članic univerze.

 

6. člen

 

Pri presoji ustvarjalnosti kot merila za izvolitev oziroma ponovno izvolitev v naziv se upoštevajo kandidatova znanstvena, raziskovalna ali umetniška in strokovna dejavnost.

 

7. člen

 

Pri presoji pedagoške usposobljenosti se za izvolitev upošteva:

  • razgledanost na področju, na katerem kandidat opravlja izobraževalno delo;
  • sposobnost za organizacijo izobraževalnega dela, sodobnost, razumljivost in uspešnost predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij in izpitov;
  • razvijanje laboratorijev;
  • zavzetost in uspešnost pri uvajanju študentov v znanstveno, umetniško ter strokovno delo;
  • mentorstvo pri diplomah, specializacijah, magisterijih in doktoratih, pri dopolnilnem ali drugem podiplomskem izobraževanju;
  • odnos do sodelavcev, uvajanje in spodbujanje, posebno mlajših sodelavcev, k znanstvenemu delu in k objavljanju in javnem poročanju o svojem delu, skrb za učiteljski naraščaj;
  • mnenje študentov o pedagoškem delu;
  • strokovna, pedagoška in metodična vrednost pedagoških pripomočkov, predvsem učbenikov.

 

8. člen

 

Kandidati za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja morajo imeti ustrezno pedagoško usposobljenost.

Pri prvi izvolitvi v nazive visokošolskih učiteljev se pedagoška usposobljenost ugotavlja z javnim preizkusnim predavanjem v okviru univerze.

Za prvo izvolitev v enega izmed nazivov na univerzi mora kandidat imeti dokazilo, da obvlada aktivno vsaj en svetovni jezik.

Pri nadaljnjih izvolitvah pa se morajo kandidati izkazati z uspešnim izobraževalnim delom v obdobju po prvi izvolitvi.

Pri ponovni izvolitvi v isti naziv morajo kandidati v zadnji elekcijski dobi izpolniti dodatno vsaj 50 % točk razlike do višjega naziva (med minimalno potrebnimi točkami je potrebno doseči vsaj 50 % iz raziskovalne dejavnosti in vsaj 25 % iz pedagoške dejavnosti). Poleg drugih pogojev, ki se v 12. členu zahtevajo za prvo izvolitev v naziv, mora predložiti vsaj dve pomembni deli iz zadnjega elekcijskega obdobja, pri katerih je kandidat prvi ali vodilni avtor, če so za prvo izvolitev v naziv predpisana pomembna dela v smislu 12. člena Meril. Pri ponovni izvolitvi višjega predavatelja v isti naziv mora kandidat doseči vsaj 6 točk iz znanstveno raziskovalne in strokovne dejavnosti v zadnjem elekcijskem obdobju. V naziv lektorja je lahko ponovno izvoljen, kdor pri ocenjevanju del doseže 4 točke v vsakem elekcijskem obdobju.

 

9. člen

 

Redni profesor ima pred razglasitvijo v naziv inavguracijsko predavanje na univerzi.

Učitelji umetniških disciplin lahko namesto predavanja svoje umetniško delo javno predstavijo.

 

10. člen

 

Visokošolski učitelji in znanstveni delavci, razen rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov, so izvoljeni v naziv za dobo pet let in so lahko ob pogojih, določenih s statutom univerze, ponovno izvoljeni.

 

11. člen

 

Asistent je izvoljen v naziv za dobo treh let.

V naziv je asistent lahko drugič izvoljen (po treh letih), če je dokazal uspehe v izobraževalnem in znanstvenem oz. umetniškem delu, ima dokazila o pedagoški usposobljenosti ter je opravil vse obveznosti razen magistrskega dela po programu za pridobitev magisterija oz. drugih zaključnih obveznosti na podiplomskem študiju.

Asistent je lahko tretjič (po šestih letih) izvoljen v naziv, če ima vsaj magisterij ali magisteriju enakovredno specializacijo po programu za pridobitev izobrazbe, za četrto izvolitev (po devetih letih) pa je potreben doktorat znanosti.

Asistent pri umetniških disciplinah je lahko tretjič izvoljen v naziv, če je ustvarjalen na umetniškem področju, četrtič pa, če ima priznana umetniška dela.

 

12. člen

 

Bibliografsko vrednost znanstvenih, umetniških in strokovnih del se prvenstveno ocenjuje po kvaliteti, kvantitativno pa s pomočjo točk. V namen celovite predstavitve dejavnosti in kot pomoč pri pisanju biografije in bibliografije se uporabljata "PREGLED DELA" in "NAVODILA ZA IZVAJANJE MERIL...", ki sta sestavna dela teh meril.

KVALITATIVNO OCENJEVANJE BIBLIOGRAFIJE

1. V naziv asistenta je lahko izvoljen, kdor:

  • je diplomiral s povprečno oceno izpitov in vaj najmanj prav dobro (8),
  • z oceno diplomskega dela tam, kjer je to pogoj za zaključek študija, najmanj prav dobro (8) in
  • je pokazal sposobnost za strokovno, znanstveno ali umetniško delo ter
  • ima pozitivno oceno poročevalcev.

2. V naziv bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor:

  • je pokazal sposobnost za samostojno strokovno delo;
  • ima pozitivno oceno poročevalcev.

3. V naziv predavatelja je lahko izvoljen, kdor:

  • se je uveljavil v svoji stroki oz. na področju, za katerega želi biti izvoljen;
  • ima pozitivno oceno poročevalcev.

4. V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor:

  • ima strokovna dela, ki dokazujejo uveljavitev kandidata na področju, za katerega želi biti izvoljen;
  • ima ustrezno bibliografijo, ki obsega dela in stvaritve, ki jih priznava stroka kot ustrezni način prezentacije s področja, za katerega se habilitira;
  • ima pozitivno oceno pedagoškega dela (za preteklo izvolitveno obdobje);
  • ima pozitivno oceno poročevalcev.

Kandidat za višjega predavatelja v pogledu obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoj iz 2. alinee te točke, kolikor pri ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 16 točk kumulativno, od tega najmanj 6 točk po zaključenem podiplomskem študiju.

 

5. V naziv lektorja je lahko izvoljen, kdor:

  • ima 3 leta ustrezne pedagoške prakse ter vsaj 3 mesece delovanja v ustreznem jezikovnem okolju;
  • je pokazal sposobnost za strokovno in pedagoško delo;
  • ima pozitivno oceno poročevalcev.

6. V naziv docenta, znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor:

  • je uspešen pri reševanju znanstvenih, umetniških ali strokovnih problemov;
  • ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja;
  • je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira (na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat univerze);
  • ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje);
  • ima pozitivno oceno poročevalcev.

Kandidat v pogledu obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoj iz 2. in 3. alinee te točke, kolikor pri ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 20 točk kumulativno iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti; najmanj 3 dela - pri katerih mora biti kandidat prvi avtor - morajo biti objavljena ali predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo.

 

7. V naziv izrednega profesorja, višjega znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor:

  • je sposoben samostojno znanstveno ali umetniško delati in ustvarjati nova znanja ali stvaritve na svojem področju;
  • ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri mora biti razvidno najmanj 1 samostojno (oz. je vodilni avtor) znanstveno ali celostno umetniško delo pomembno za razvoj stroke;
  • je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira in druga objavljena, strokovni kritiki podvržena znanstvena ali umetniška dela (na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat univerze);
  • Za izvolitev v naziv izredni profesor se zahteva najmanj mentorstvo pri enem zaključenem magisteriju ali drug ustrezen prispevek v skrbi za raziskovalni naraščaj:
    • o mentorstvo podiplomski študentki oziroma študentu, ki ji/mu je bil zaradi posebnih dosežkov dovoljen neposreden prehod z magistrskega na doktorski študij (kandidat mora predložiti ustrezen dokument o soglasju za prehod, sprejetem na senatu univerze);
    • o somentorstvo (potrjeno s strani senata univerze) pri dokončo ani disertaciji;
    • o uspešno zaključo eno uradno mentorstvo pri vsaj enem študentskem delu, nagrajenem z univerzitetno Prešernovo nagrado;
    • o glavno mentorstvo pri dveh zaključo enih strokovnih specializacijah, vključo no s specialističo nim izpitom (mentor mora biti imenovan s strani pristojnega organa).
  • uspešno pedagoško ali raziskovalno dela s študenti (diplome, mentorstvo za javna priznanja);
  • ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje);
  • ima pozitivno oceno poročevalcev in mnenje študentov.

Kandidat v pogledu obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoje iz 2., 3., 4. in 5. alinee te točke, kolikor pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti doseže najmanj 50 točk kumulativno, od tega najmanj 25 točk iz znanstvene ali umetniške in najmanj 12,5 točk iz pedagoške dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 7,5 točk iz pedagoške dejavnosti). Najmanj 6 del mora biti objavljenih ali predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo (od tega najmanj 3 dela po zadnji izvolitvi). Pri 3 delih (od zgoraj navedenih 6 del) mora kandidat biti vodilni avtor.

 

8. V naziv rednega profesorja, znanstvenega svetnika je lahko izvoljen, kdor:

  • znanstveno ali ustvarjalno dela na pridobivanju vrhunskega novega znanja ali na področju umetniškega ustvarjanja;
  • objavlja dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalno pomembna dela (na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državnost samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat univerze);
  • poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo;
  • ima izkazano mednarodno odmevnost;
  • je sposoben reševati najtežavnejše znanstvene, umetniške ali vrhunske strokovne probleme;
  • ima sposobnost vodenja raziskovalne ali umetniške skupine;
  • skrbi za razvoj in opremljenost svojega področja;
  • ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri morajo biti navedena samostojna dela (oz. je vodilni avtor)
  • znanstvena ali celostna umetniška dela (monografija, knjiga, učbenik), ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru;
  • je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira;
  • kandidat za rednega profesorja je pokazal ustrezno skrb mentorstva doktorandom, če je bil mentor pri vsaj enem zaključenem doktoratu;
  • uspešno pedagoško ali znanstveno dela s študenti (diplome, mentorstvo za javna priznanja) in je deloval vsaj tri mesece na tujih univerzah po doktoratu;
  • ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje v celoti);
  • ima pozitivno oceno poročevalcev in mnenje študentov.

Kandidat v pogledu obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoje iz 2., 8., 9., 10. in 11. alinee te točke, kolikor pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti doseže najmanj 80 točk kumulativno, od tega najmanj 40 točk iz znanstvene ali umetniške in najmanj 20 točk iz pedagoške dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 7,5 točk iz pedagoške dejavnosti). Najmanj 12 del mora biti objavljenih ali predstavljenih na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo (od tega najmanj 6 del po zadnji izvolitvi). Pri 6 delih (od zgoraj navedenih 12 del) mora kandidat biti vodilni avtor.

 

13. člen

 

TOČKOVANJE BIBLIOGRAFIJE

 

1.

ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST

1.1.

Monografija

do 20 točk

1.2.

Del monografije

do 8 točk

1.3.

Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih

 

1.3.1.

Domači

do 1 točke

1.3.2.

Mednarodni

do 2 točki

1.4.

Uvodno, objavljeno plenarno predavanje

 

1.4.1.

Na sestankih z domačo udeležbo

do 2 točki

1.4.2.

Na sestankih z mednarodno udeležbo

do 5 točk

1.5.

Članki z recenzijo

 

1.5.1.

Domače in tuje revije, ki imajo recenzijo, mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku

do 8 točk

1.6.

Objavljene recenzije v obliki članka

do 2 točki

2.

UMETNIŠKA DEJAVNOST

2.1.

Javna izvedba ali predstavitev umetniškega dela

do 0.5 točk

2.2.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela z objavljeno kritiko

do 2 točki

2.3.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela na pomembnih predstavitvah nacionalnega pomena

do 4 točke

2.4.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela na mednarodni ravni

do 5 točk

2.5.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela, ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dosežek nacionalnega pomena

do 8 točk

2.6.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela, ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dosežek v mednarodnem prostoru

do 20 točk

 

 

(Umetniško delo pomeni avtorsko delo na ustvarjalnem in poustvarjalnem področju.)

 

 

3.

PEDAGOŠKA DEJAVNOST

3.1.

Univerzitetni učbenik z recenzijo

do 10 točk

3.1.1.

Nova, dopolnjena izdaja

do 5 točk

3.2.

Ostali učbeniki

do 5 točk

3.3.

Študijsko gradivo

do 1 točke

3.4.

Gostujoči profesor

do 8 točk

3.5.

Mentorstvo (komentorstvo se točkuje s polovičnim št. točk)

 

3.5.1.

Pri diplomah

do 0.5 točke

3.5.2.

Pri študentskih raziskovalnih nalogah

do 0.5 točke

3.5.3.

Pri Prešernovih nagradah (fakultetnih)

do 1 točke

3.5.4.

Pri Prešernovih nagradah (univerzitetnih)

do 2 točki

3.5.5.

Na podiplomskem študiju (pri magisterijih in specializaciji)

do 2 točki

3.5.6.

Pri doktoratih

do 3 točke

4.

STROKOVNA DEJAVNOST

4.1.

Poljudno-znanstvena knjiga

 

4.1.1.

Doma

do 3 točke

4.1.2.

V tujini

do 6 točk

4.2.

Urednik ali sourednik revije, knjige

 

4.2.1.

Domače

do 3 točke

4.2.2.

Tuje

do 6 točk

4.3.

Strokovni članek

do 1 točka

4.4.

Objavljeni prikazi, poročila in ekspertize

do 0.5 točke

4.5.

Poljudno strokovni članki

do 0.1 točke

4.6.

Ostala dokumentirana strokovna dejavnost po presoji strokovnih komisij

do 20 točk

 

 

(Npr.: organizacija znanstvenih srečanj, patenti podeljeni oz. realizirani, dokumentirani, uveljavljeni, pomembni sistemi, metode oz. projekti in prenos rezultatov znanstvenega dela v prakso; prenos znanja v proizvodnjo ter v delo državnih in drugih organov in organizacij; sodelovanje pri izdelavi strokovne podlage za nove predpise; aktivnosti v organih mednarodnih združenj in mednarodnih žirijah.)

 

14. člen

 

Podrobnejše bibliografske kriterije iz 12. člena (2. alinea III. točke; 2. alinea IV. točke; 2. alinea V. točke in 8. alinea VI. točke) in 13. člena (točke 1.5., 2.4., 2.5. in 2.6.) pripravi vsaka članica Univerze, verficira pa jih senat Univerze. Pri tem se mora dosledno upoštevati kriterij mednarodne pomembnosti in odmevnosti.

 

15. člen

 

Mnenje o pedagoških sposobnostih se oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo. Rezultati vseh anket v predhodni elekcijski dobi, opremljeni s komentarjem študentskega sveta članice univerze, so osnova za dokazovanje pedagoške uspešnosti pri izvolitvah.

 

16. člen

 

Visokošolski učitelji so voljeni v nazive po naslednjem vrstnem redu: docent, izredni profesor, redni profesor.

Znanstveni delavci so voljeni v nazive po naslednjem vrstnem redu: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik.

Znanstveni delavci so ob izpolnjevanju pedagoških pogojev lahko izvoljeni tudi v ustrezne nazive visokošolskih učiteljev.

Postopek za predčasno izvolitev v naziv, ki temelji na izjemnem dosežku kandidata, sprožijo trije redni profesorji iz kandidatovega področja, ki napišejo tri neodvisne utemeljitve. Ta določba se smiselno uporablja tudi za preskok naziva.

Vloga za izvolitev je predčasna, če je vložena prej kot 9 mesecev pred potekom veljavnega naziva, sicer je vloga redna.

Izjemni dosežki kandidata po 4. odstavku tega člena so prejem pomembne splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini, odločilen prispevek k razvoju popolnoma novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti, ki doslej v Sloveniji ni bil razvit; predčasno doseganje kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev samo po sebi še ne zadošča za predčasno izvolitev ali preskok naziva.

V primeru vloge za preskok naziva se zahteva postopek v skladu s 4. odstavkom tega člena.

 

17. člen

 

Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca se začne na prošnjo kandidata za izvolitev v naziv.

Kandidat mora vložiti pisno prošnjo na članici, ki goji področje, za katero se želi habilitirati, kot matično. Kadar gre za področja, ki se izvajajo na več članicah, se te dogovorijo o sestavi komisije.

Postopek za obnovo naziva oz. napredovanje se začne najmanj 6 mesecev pred iztekom veljavnega naziva. Strokovne službe članice, kjer je kandidat zaposlen, so dolžne o tem pravočasno pisno obvestiti nosilce nazivov.

 

18. člen

 

Kandidat ob prijavi za pridobitev naziva visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali sodelavca predloži:

  • prošnjo z navedbo področja, izjemoma predmeta;
  • življenjepis, iz katerega je razvidno kandidatovo strokovno, znanstveno, umetniško in izobraževalno delo,
  • bibliografijo v skladu z "NAVODILI ZA IZVAJANJE MERIL...",
  • dokazila o zasnovanih ali izvedenih znanstvenih ali umetniških delih,
  • dokazila o pedagoški usposobljenosti,
  • dokazila o izvolitvi v naziv, če ga je že imel; pri prvi izvolitvi tudi dokazila o dosedanjih zaposlitvah ter
  • overjene prepise visokošolske, univerzitetne, magistrske, specialistične ali doktorske diplome,
  • pri volitvah v naziv za področja, pri katerih je pomembnejša umetniška usposobljenost oz. ustvarjalnost kot znanstvena usposobljenost oz. ustvarjalnost, dokazila o javnem priznanju pomembnih umetniških del, kot to določajo posebna merila za priznanje pomembnih umetniških del,
  • dokazilo o znanju tujih jezikov pri prvi izvolitvi,
  • dokazilo o opravljenem tečaju pedagoškega usposabljanja.

Če pristojna strokovna služba članice ugotovi, da je predložena prošnja in dokumentacija nepopolna ali neustrezno sestavljena, pozove kandidata, da najkasneje v 15 dneh odpravi pomanjkljivosti. Če kandidat v 30 dneh od prejema obvestila ne odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je predlog umaknil.

 

19. člen

 

Senat članice, kjer poteka postopek za izvolitev v naziv, razpravlja o predloženi vlogi ter imenuje najmanj tri poročevalce za oceno strokovne usposobljenosti kandidata. Poročevalec je lahko visokošolski učitelj ali znanstveni delavec istega ali višjega naziva, za katerega je kandidat predlagan. Med poročevalci morata biti vsaj dva visokošolska učitelja, ki imata naziv s področja, za katerega kandidat prosi.

 

20. člen

 

Poročevalci za izdelavo strokovne ocene usposobljenosti kandidata, ki prvič prosi za naziv visokošolskega učitelja, v sporazumu s kandidatom določijo tudi temo ter datum javnega preizkusnega predavanja. Poročevalci ocenijo uspešnost predavanja in pripravijo o tem posebno poročilo.

 

PREHODNE DOLOČBE

 

 

21. člen

 

Merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (v nadaljnjem besedilu "Merila") stopijo v veljavo, ko jih sprejme senat Univerze, to je od 17. 10. 2001 dalje.

 

22. člen

 

Kandidati, ki po teh "Merilih" ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v višji naziv, se ponovno volijo v isti naziv; postopek za napredovanje se lahko začne takoj, ko so izpolnjeni pogoji za izvolitev v višji naziv.