Back to top

IZVOLITEV V NAZIV VISOKOŠOLSKI UČITELJ, ZNANSTVENI DELAVEC IN SODELAVEC

 

Informacija Kadrovsko pravne službe (KPS) o habilitacijskih postopkih je namenjena vsem, ki so že v pedagoškem procesu na Univerzi in tistim, ki se prvič srečujejo z njimi. Prvim je namenjena predvsem zaradi lažjega razumevanja zakonskih določil samega postopka; drugim pa tudi zaradi pojasnitve potrebnosti le teh in pojasnitve osnovnih pojmov.

Izvolitve v naziv temeljijo na naslednjih dokumentih:

  • Zakon o visokem šolstvu
  • Statut Univerze v Ljubljani
  • Pravila Filozofske fakultete
  • Merila in Navodila za volitve v naziv visokošolski učitelj, znanstveni delavec in sodelavec, (Merila in Navodila so sestavni del Prikaza postopka)

 

PEDAGOŠKI PROCES IZVAJAJO

 

Pedagoški proces univerzitetnega dodiplomskega in podiplomskega študija lahko vodijo samo habilitirani visokošolski učitelji.

Visokošolski učitelji so: redni profesor, izredni profesor, docent in lektor.

Visokošolski učitelji na visokih strokovnih šolah oziroma na programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in na programih športne vzgoje so tudi: višji predavatelji in predavatelji. (197. člen Statuta Univerze v Ljubljani)

Visokošolski sodelavci so: asistent, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin. (198.člen statuta Univerze v Ljubljani

Znanstveni delavci so: znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec in znanstveni sodelavec. (199.člen Statuta Univerze v Ljubljani)

Program visokošolskega strokovnega študija lahko vodijo poleg visokošolskih učiteljev iz prvega odstavka tega člena tudi višji predavatelji in predavatelji.

Pri pedagoškem in raziskovalnem delu lahko sodelujejo tudi upokojeni učitelji univerze z ustreznim nazivom. (195.člen Statuta Univerze v Ljubljani)

Če je s študijskim programom predvidena obvezna praksa, lahko pri njenem izvajanju sodelujejo strokovnjaki brez naziva, ki so redno zaposleni v organizaciji, v kateri se opravlja praksa.(196.člen Statuta Univerze v Ljubljani)

Vsak razpis prostega delovnega mesta opredeljuje kot pogoj za zasedbo delovnega mesta pedagoškega delavca, izpolnjevanje pogoja izvolitve v ustrezni naziv.

 

POGOJI ZA IZVOLITEV V NAZIV:

 

V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so lahko voljeni kandidati, ki poleg pogojev določenih z zakonom, s svojim znanstvenim ali umetniškim, izobraževalnim in strokovnim delom dokazujejo znanstveno ali umetniško ustvarjalnost, pedagoško in strokovno usposobljenost, imajo praktične izkušnje v stroki in obvladajo aktivno vsaj en svetovni jezik.

Visokošolski učitelji in znanstveni delavci, razen rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov (slednji so izvoljeni za neomejeno dobo) so izvoljeni v naziv za dobo petih let in so lahko ob pogojih, določenih s Statutom Univerze ponovno izvoljeni. (10. člen »Meril«)

Asistente voli senat članice za dobo treh let.

Druge visokošolske sodelavce voli senat članice za neomejeno dobo. (200. člen Statuta Univerze)

V dobo izvolitve v naziv se ne štejejo čas porodniškega, očetovskega ali starševskega dopusta, čas služenja vojaškega roka in bolniška odsotnost daljša od enega leta (201.člen Statuta Univerze).

 

ASISTENT

 

V naziv asistenta je lahko izvoljen, kdor ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in je bil izredno uspešen pri študiju in kaže sposobnost za znanstveno delo (4. člen »Meril«).

V naziv asistenta je lahko izvoljen, kdor:

  • je diplomiral s povprečno oceno izpitov in vaj najmanj prav dobro (8),
  • z oceno diplomskega dela tam, kjer je to pogoj za zaključek študija, najmanj prav dobro (8) in
  • je pokazal sposobnost za strokovno, znanstveno ali umetniško delo ter
  • ima pozitivno oceno članov strokovne komisije. (12. člen »Meril«)

V naziv je asistent lahko drugič izvoljen (po treh letih), če je dokazal uspehe v izobraževalnem in znanstvenem oz. umetniškem delu, ima dokazila o pedagoški usposobljenosti ter je opravil vse obveznosti razen magistrskega dela po programu za pridobitev magisterija oz. drugih zaključnih obveznosti na podiplomskem študiju.

Asistent je lahko tretjič (po šestih letih) izvoljen v naziv, če ima vsaj magisterij ali magisteriju enakovredno specializacijo po programu za pridobitev izobrazbe, za četrto izvolitev (po devetih letih) pa je potreben doktorat znanosti.

 

BIBLIOTEKAR

 

V naziv bibliotekarja je lahko izvoljen, kdor ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta ustrezne prakse.(4. člen »Meril«)

V naziv bibliotekarja je lahko izvoljen kdor:

  • je pokazal sposobnost za samostojno strokovno delo
  • ima pozitivno oceno poročevalcev.

 

PREDAVATELJ

 

V naziv predavatelja tujega jezika na nejezikovnih smereh študija je lahko izvoljen, kdor ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in praviloma 5 let ustrezne prakse.

V naziv predavatelja je lahko izvoljen, kdor:

  • se je uveljavil v svoji stroki oz. področju, za katerega želi biti izvoljen;
  • ima pozitivno oceno članov strokovne komisije.

 

VIŠJI PREDAVATELJ

 

V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor si je pridobil magisterij oz. specializacijo po programih za pridobitev izobrazbe;(4.člen »Meril«) ter izpolnjuje pogoje 12. člena Meril:

  • ima strokovna dela, ki dokazujejo uveljavitev kandidata na področju, za katerega želi biti izvoljen;
  • ima ustrezno bibliografijo, ki obsega dela in stvaritve, ki jih priznava stroka kot ustrezni način prezentacije s področja, za katerega se habilitira;
  • ima pozitivno oceno pedagoškega dela (za preteklo izvolitveno obdobje);
  • ima pozitivno oceno članov strokovne komisije.

Kandidat v pogledu obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoj iz 2. alinee te točke, kolikor pri ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 16 točk kumulativno, od tega najmanj 6 točk po zaključenem podiplomskem študiju.

 

LEKTOR

 

Za lektorja se lahko po »Merilih« voli, kdor ima univerzitetno izobrazbo jezikovne smeri in izpolnjuje pogoje iz 12. člena »Meril« in druge pogoje iz »Meril, Navodil in interpretacij«).

V naziv lektorja je lahko izvoljen kdor:

  • ima 3 leta ustrezne pedagoške prakse ter vsaj 3 mesece delovanja v ustreznem jezikovnem okolju,
  • je pokazal sposobnost za strokovno in pedagoško delo,
  • ima pozitivno oceno poročevalcev.

 

DOCENT, ZNANSTVENI SODELAVEC

 

V naziv docenta ali znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor:

  • ima doktorat znanosti,
  • je uspešen pri reševanju znanstvenih, umetniških ali strokovnih problemov,
  • ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja,
  • je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira (Na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat Univerze);
  • ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje),
  • ima pozitivno oceno članov strokovne komisije.

Kandidat v pogledu obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoj iz 2. in 3. alinee te točke, kolikor pri ocenjevanju objavljenih del doseže najmanj 20 točk kumulativno iz naslova znanstvene ali umetniške dejavnosti; najmanj 3 dela - pri katerih mora biti kandidat prvi avtor - morajo biti objavljena ali predstavljena na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo.

 

IZREDNI PROFESOR, VIŠJI ZNANSTVENI SODELAVEC

 

V naziv izrednega profesorja ali višjega znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen, kdor:

  • je sposoben samostojno znanstveno ali umetniško delati in ustvarjati nova znanja ali stvaritve na svojem področju,
  • ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri mora biti razvidno najmanj 1 samostojno (oz. je prvi avtor) znanstveno ali celostno umetniško delo pomembno za razvoj stroke,
  • je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katerega se habilitira in druga objavljena, strokovni kritiki podvržena znanstvena ali umetniška dela (Na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat univerze);
  • za izvolitev v naziv izredni profesor se zahteva najmanj mentorstvo pri enem zaključenem magisteriju ali drug ustrezen prispevek v skrbi za raziskovalni naraščaj:
    • z mentorstvom podiplomski študentki oz. študentu, ki ji/mu je bil zaradi posebnih dosežkov dovoljen neposreden prehod z magistrskega na doktorski študij (kandidat mora predložiti ustrezen dokument o soglasju za prehod, sprejetem na senatu Univerze):
    • s somentorstvom (potrjenim s strani senata Univerze) pri dokonč-ani disertaciji,
    • uspešno zaključ-eno uradno mentorstvo pri vsaj enem študentskem delu, nagrajenem z univerzitetno Prešernovo nagrado,
    • glavno mentorstvo pri dveh zaključ-enih strokovnih specializacijah, vključ-no s specialistič-nim izpitom (mentor mora biti imenovan s strani pristojnega organa).
  • uspešno pedagoško ali raziskovalno dela s študenti (diplome, mentorstvo za javna priznanja),
  • ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje),
  • ima pozitivno oceno članov strokovne komisije in mnenje študentov.

Kandidat v pogledu obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoje iz 2., 3., 4., in 5. alinee te točke, kolikor pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti doseže najmanj 50 točk kumulativno, od tega najmanj 25 točk iz znanstvene ali umetniške in najmanj 12.5 točk iz pedagoške dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 7.5 točk iz pedagoške dejavnosti). Najmanj 6 del mora biti objavljeno ali predstavljeno na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo (od tega najmanj 3 dela po zadnji izvolitvi). Pri 3 delih (od zgoraj navedenih 6 del) mora kandidat biti vodilni avtor.

 

REDNI PROFESOR, ZNANSTVENI SVETNIK

 

V naziv rednega profesorja, znanstvenega svetnika je lahko izvoljen, kdor:

  • znanstveno ali ustvarjalno dela na pridobivanju vrhunskega novega znanja ali na področju umetniškega ustvarjanja,
  • objavlja dela ali stvaritve v mednarodnem prostoru in nacionalno pomembna dela (Na področjih, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso možni ali pa niso primerni kot merilo kakovosti, lahko kandidati dela z mednarodno pomembnostjo nadomestijo z deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo. Ta izvzeta področja na predlog članic predhodno opredeli senat Univerze),
  • poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo,
  • ima izkazano mednarodno odmevnost,
  • je sposoben reševati najtežavnejše znanstvene, umetniške ali vrhunske strokovne probleme,
  • ima sposobnost vodenja raziskovalne ali umetniške skupine,
  • skrbi za razvoj in opremljenost svojega področja,
  • ima ustrezno bibliografijo za področje habilitiranja, v kateri morajo biti navedena samostojna (oz. je prvi avtor)
  • znanstvena ali celostna umetniška dela (monografija, knjiga, učbenik), ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru,
  • je objavil ali javno predstavil dela v obliki, ki jo priznava stroka za uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti s področja, za katero se habilitira,
  • kandidat za rednega profesorja je pokazal ustrezno skrb mentorstva doktorandom, če je bi mentor pri vsaj enem zaključenem doktoratu;
  • uspešno pedagoško ali znanstveno dela s študenti (diplome, mentorstvo za javna priznanja) in je deloval vsaj tri mesece na tujih univerzah po doktoratu;
  • ima preverjeno pedagoško dejavnost (za preteklo izvolitveno obdobje v celoti);
  • ima pozitivno oceno članov strokovne komisije in mnenje študentov.

Kandidat v pogledu obsega (kvantitete) izpolnjuje pogoje iz 2., 8., 9., 10. in 11. alinee te točke, kolikor pri ocenjevanju objavljenih del in pedagoške dejavnosti doseže najmanj 80 točk kumulativno, od tega najmanj 40 točk iz znanstvene ali umetniške in najmanj 20 točk iz pedagoške dejavnosti (oziroma 30 točk od zadnje izvolitve in od tega najmanj 15 točk iz znanstvene ali umetniške dejavnosti in najmanj 7.5 točk iz pedagoške dejavnosti). Najmanj 12 del mora biti objavljeno ali predstavljeno na način, ki mu stroka priznava mednarodno pomembnost ali pomembnost za narodno ali državno samobitnost ali kulturo (od tega najmanj 6 del po zadnji izvolitvi). Pri 6 delih (od zgoraj navedenih 12 del) mora kandidat biti vodilni avtor.

 

PONOVNA IZVOLITEV

 

Pri ponovni izvolitvi v isti naziv morajo kandidati v zadnji elekcijski dobi izpolniti dodatno vsaj 50% točk razlike do višjega naziva ( in je potrebno dosegati med minimalno potrebnimi točkami vsaj 50% iz raziskovalne dejavnosti in vsaj 25% iz pedagoške dejavnosti). Poleg drugih pogojev, ki se v 12. členu »Meril« zahtevajo za prvo izvolitev v naziv, mora predložiti vsaj dve pomembni deli iz zadnjega elekcijskega obdobja pri katerih je kandidat prvi ali vodilni avtor, če so za prvo izvolitev v naziv predpisana pomembna dela v smislu 12. člena »Meril«. Pri ponovni izvolitvi višjega predavatelja v isti naziv mora kandidat doseči vsaj 6 točk iz znanstveno raziskovalne in strokovne dejavnosti v zadnjem elekcijskem obdobju. V naziv lektorja je lahko ponovno izvoljen, kdor pri ocenjevanju del doseže 4 točke v vsakem elekcijskem obdobju. (8. člen »Meril«)

 

PREDČASNA IZVOLITEV

 

Predčasno doseganje kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev samo po sebi še ne zadošča za predčasno izvolitev ali preskok naziva.(3.3.11. odstavek 3. točke II dela »Navodil za izvajanje Meril«)

Kandidat, ki vlaga predčasno vlogo za izvolitev v naziv, ali vlogo za preskok naziva, predloži poseben predlog napisan s strani treh rednih profesorjev z utemeljitvijo kandidatove izjemnosti. Upošteva se: prejem pomembne splošno znane mednarodne nagrade; izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini, odločilen prispevek k razvoju popolnoma novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti, ki doslej v Sloveniji ni bil razvita.

 

POSTOPEK ZA IZVOLITEV

 

Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca se začne s pisno vlogo kandidata za izvolitev v naziv. Kandidat prijavi vlogo na članici, ki je matična za področje, za katero se želi habilitirati. Kadar gre za področja, ki se izvajajo na več članicah, se te dogovorijo o sestavi komisije.

Postopek za obnovo naziva oz. napredovanje se začne najmanj 6 mesecev pred iztekom veljavnega naziva. Strokovne slube članice, kjer je kandidat zaposlen, so dolžne o tem pravočasno pismeno obvestiti nosilce nazivov (17. člen »Meril«).

 

VSEBINA VLOGE

 

Kandidat ob prijavi za pridobitev naziva visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali sodelavca predloži (18. člen »Meril«):

  • PROŠNJO z navedbo področja, izjemoma predmeta.
  • ŽIVLJENJEPIS, iz katerega je razvidno kandidatovo strokovno, znanstveno, umetniško in izobraževalno delo.

V življenjepisu, ki je v vezani obliki na 1 do 2 straneh, naj bo posebej

izpostavljeno:

  • datum, kraj rojstva
  • datum opravljene diplome
  • magisterija, doktorata s področjem
  • kadar gre za ponovno izvolitev; navedbo prejšnjih izvolitev, področje, datum, kraj
  • delo, ki ga kandidat opravlja, kje (točna navedba zaposlitve).
  • BIBLIOGRAFIJO

Predloži svojo klasificirano bibliografijo, sestavljeno v skladu s 13. čl. "Meril" za volitve in prikazano v »Pregledu dela«.

   

TOČKOVANJE BIBLIOGRAFIJE

 

1.

ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST

1.1.

Monografija

do20 točk

1.2.

Del monografije

do 8 točk

1.3.

Dokumentirani objavljeni referati na kongresih, simpozijih in znanstvenih seminarjih

 

1.3.1.

Domači

do 1 točke

1.3.2.

Mednarodni

do 2 točki

1.4.

Uvodno, objavljeno plenarno predavanje

 

1.4.1.

Na sestankih z domačo udeležbo

do 2 točki

1.4.2.

Na sestankih z mednarodno udeležbo

do 5 točk

1.5.

Članki z recenzijo

 

1.5.1.

Domače in tuje revije, ki imajo recenzijo, mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku

do 8 točk

1.6.

Objavljene recenzije v obliki članka

do 2 točki

2.

UMETNIŠKA DEJAVNOST

2.1.

Javna izvedba ali predstavitev umetniškega dela*

do 0.5 točk

2.2.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela z objavljeno kritiko

do2 točki

2.3.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela na pomembnih predstavitvah nacionalnega pomena

do 4 točke

2.4.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela na mednarodni ravni

do 5 točk

2.5.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela, ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dosežek nacionalnega pomena

do 8 točk

2.6.

Javna izvedba, objava ali predstavitev umetniškega dela, ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dosežek v mednarodnem prostoru

do 20 točk

*(Umetniško delo pomeni avtorsko delo na ustvarjalnem in poustvarjalnem področju.)

3.

PEDAGOŠKA DEJAVNOST

33.1.

Univerzitetni učbenik z recenzijo

do 10 točk

3.1.1.

Nova, dopolnjena izdaja

do 5 točk

3.2.

Ostali učbeniki

do 5 točk

3.3.

Študijsko gradivo

do 1 točke

3.4.

Gostujoči profesor

do 8 točk

3.5.

Mentorstvo (komentorstvo se točkuje s polovičnim št. točk)

 

3.5.1.

Pri diplomah

do 0.5 točke

3.5.2.

Pri študentskih raziskovalnih nalogah

do 0.5 točke

3.5.3.

Pri Prešernovih nagradah (fakultetnih)

do 1 točke

3.5.4.

Pri Presernovih nagradah (univerzitetnih)10

do 2 točki

3.5.5.

Na podiplomskem študiju (pri magisterijih in specializaciji)

do 2 točki

3.5.6.

Pri doktoratih

do 3 točke

4.

STROKOVNA DEJAVNOST

4.1.

Poljudno-znanstvena knjiga

 

4.1.1.

Doma

do 3 točke

4.1.2.

V tujini

do 6 točk

4.2.

Urednik ali sourednik revije, knjige

 

4.2.1.

Domače

do 3 točke

4.2.2.

Tuje

do 6 točk

4.3.

Strokovni članek

do 1 točka

4.4.

Objavljeni prikazi, poročila in ekspertize

do 0.5 točke

4.5.

Poljudno strokovni članki

do 0.1 točke

4.6.

Ostala dokumentirana strokovna dejavnost po presoji strokovnih komisij

do 20 točk

(Npr.: organizacija znanstvenih srečanj, patenti podeljeni oz. realizirani, dokumentirani, uveljavljeni, pomembni sistemi, metode oz. projekti in prenos rezultatov znanstvenega dela v prakso; prenos znanja v proizvodnjo ter v delo državnih in drugih organov in organizacij; sodelovanje pri izdelavi strokovne podlage za nove predpise; aktivnosti v organih mednarodnih združenj in mednarodnih žirijah.)

 

 

Bibliografija mora biti pripravljena po splošnih bibliografskih načelih oziroma po navodilih za citiranje literature v znanstvenem časopisju. (3.3. točka I.dela »Navodil za izvajanje »Meril«)

  • Pri vsakem delu naj bo navedeno: avtor(ji), naslov dela, kratica za revijo, letnik, letnica, zvezek, strani (od....do ....) - ISBN (International Standard Book Number), ISSN (International Standard Serial Number).
  • Če je avtorjev več, se mora iz bibliografskih podatkov videti, ali je kandidat (predlagatelj) prvi oz. vodilni avtor članka. Prvi (glej "Merila" 12. člen, poglavje IV.). avtor je tisti, ki je napisal članek. Vodilni (glej "Merila" 12. člen, točka V. in VI.) avtor je tisti, ki je vodil raziskavo in raziskovalno skupino.
  • Pri delih, objavljenih v zbornikih srečanj in monografijah, naj bodo navedeni: avtorji, naslov dela, naslov zbornika, uredniki, založba, letnica, strani (od .... do ....).
  • Za dela, ki se niso natisnjena, naj bodo priložena dokazila, da so sprejeta v tisk.
  • Pri objavljenih povzetkih iz znanstvenih in strokovnih srečanj je potrebno navesti: avtorje, naslov dela, naslov znanstvenega srečanja, kraj, datum srečanja, revijo (če so izvlečki objavljeni v reviji), stran. Povzetke in izvlečke se navaja samo, če so bistveni za oceno kandidatovega dela, sicer se to navajanje opusti.
  • Pomembna izvedena dokumentirana strokovna dela.
  • Dela morajo biti razporejena po skupinah (npr. monografije, članki brez recenzije doma, članki brez recenzije v tujini, članki z mednarodno recenzijo, članki v domačih in tujih revijah z recenzijo, mednarodno izmenjavo in s povzetkom v tujem jeziku, itn.) tako, kot je razpored v "Pregledu dela". Vsaka skupina mora biti vidno razdeljena na dve polovici. V prvi naj bodo navedena tista dela, ki so izšla pred zadnjo izvolitvijo v naziv, v drugi pa tista, ki so izšla po zadnji izvolitvi v naziv.
  • Pod vsako bibliografsko enoto kandidat vnese naslednje podatke: število točk/delo (ŠTD=) in število točk/kandidata (ŠTK=). ŠTK se praviloma izračuna tako, da se ŠTD deli s številom avtorjem. Drugačen izračun je treba posebej utemeljiti.
  • Poleg objav v revijah, ki jih indeksira Science Citation Index (SCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Journal Citations Reports (JCR), priročnika Arts & Humanitates Citation Index (A&HCI), se upoštevajo vse revije (publikacije), ki jih sestavi članica univerze in jih stroka priznava kot mednarodni ali vrhunski način prezentacije in vrhunski dosežek in je verificirano na senatu univerze (prim. 13. člen, tc. 1.5.1. in 14. člen "Meril"). Navedeni indeksi so na voljo v Narodni in univerzitetni knjižnici, Centralni tehnični knjižnici, Centralni ekonomski knjižnici pri EF v Ljubljani, Centralni medicinski knjižnici v Ljubljani in Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
  • Dela se številči zaporedno in se številčenje nadaljuje skozi celo bibliografijo; in ne začenja znova (od 1.) pri vsaki skupini.
  •  
  • Kandidat, ki vlaga predčasno vlogo za izvolitev v naziv, ali vlogo za preskok naziva, predloži formalen predog (prejem pomembne splošno znane mednarodne nagrade; izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini, odločilen prispevek k razvoju popolnoma novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti, ki doslej v Sloveniji ni bi razvit: predčasno doseganje kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev samo po sebi še ne zadošča za predčasno izvolitev ali preskok naziva).

Za izvolitev v naziv visokošolskega sodelavca ni potrebna razvrstitev bibliografije po 3.3 točke I dela »Navodil za izvajanje Meril«. Kandidati jo lahko sicer navedejo in kumulativno izrazijo v točkovalniku, lahko pa jo povzamejo v življenjepisu in v tem primeru točkovalnik ne izpolnjujejo. (vpišejo le datum, ime, priimek in podpis).

 

Dodatna pojasnila in priporočila v zvezi z vrednotenjem bibliografije

  

1.5. Članki z recenzijo v revijah

1.5.1. Domače in tuje revije, ki imajo recenzijo, mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku

 I. skupina

 - objave iz Priloge 1. (tuje revije, ki so v mednarodnih bibliografskih bazah)………..do 8 točk

II. skupina

 - objave iz Priloge II. ( Slovenske revije, ki so v mednarodnih bibliografskih bazah)………do 4 točke

III. skupina

- objave iz Priloge III. (Slovenske revije, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij) …………………………………..do 2 točki

IV. skupina

- znanstvene publikacije, ki niso zajete v Prilogah……………………………………………do 1 točko

*Med pomembna dela v skladu z določili 12. člena Meril se štejejo dela iz I. in II. skupinemonografije in deli monografij.

*Slovenske in tuje revije s faktorjem vpliva se vrednotijo z ………………………………….do 8 točk, vendar je potrebno navesti kje je revija indeksirana in faktor vpliva npr.: znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI, s faktorjem vpliva v prvi polovici revij ustrezne vsebinske kategorije (SSCI/1)

(Za presojo razvrstitve in točkovanja bibliografskih enot so potrebni podatki o vključitvi revij v mednarodne baze indeksov. Za revije iz poglavitnih baz SCI, SSCI in AHCI je ta podatek razviden iz faktorja vpliva, za slovenske revije pa iz seznama, sprejetega na seji senata Univerze 22.03.2005.)

*Seznam je na spletnih straneh OSIC-a (stran 30-45)

http://www.arrs.gov.si/sl/infra/osic/obvestila/05/objav-navod-kateg-znan-publ-030205.asp

 

PREGLED DELA IN TOČKOVALNIK

 

Kandidat naj upošteva 13. člen “Meril” ter pogoje za izvolitev v naziv za katerega prosi. Kandidat naj bo predvsem pozoren na ujemanje bibliografije s točkovalnikom, ki je tabelaričen prikaz bibliografije.

DOKAZILA

 

  • o zasnovanih ali izvedenih znanstvenih ali umetniških delih:

Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja dostavi predstavitev najpomembnejših znanstvenih oz. umetniških del (vsaj 12. del in največ toliko kolikor dopušča prostor na eni strani formata A4 v naboru črk ne manjšem od 11) na eni strani A4 za predstavitev na seji senata UL. (3.7. točka I. dela »Navodil za izvajanje Meril«).

  • o pedagoški usposobljenosti:

V zvezi z 8. in 11. čl. "Meril", ki zahtevajo dokazila o pedagoški usposobljenosti je mišljena dogovorjena oblika didaktičnega usposabljanja za univerzitetne učitelje in asistente. Kandidatovo pedagoško usposobljenost ob prvi izvolitvi v učiteljski naziv, ki jo predvideva 8. člen »Meril« , ugotavlja strokovna komisija z javnim prizkusnim predavanjem. Kandidat lahko predloži tudi mnenje Centra Filozofske fakultete za pedagoško izobraževanje (zasnovano na mnenju vsaj tričlanske komisije univerzitetnih učiteljev, od katerih sta vsaj dva strokovnjaka za pedagoško izobraževanje in od njiju vsaj eden za visokošolsko didaktiko), ki oceni posebej druge (ki sicer niso vključene v pedagoško točkovanje) pomembne inovacije in uspehe pri didaktiki predmeta in razvoju visokošolskega izobraževanja; na osnovi takega mnenja o »pedagoškem sklopu« lahko kandidat na predlog navedene komisije pridobi dodatno še od 1 do izjemoma največ 5 pedagoških točk.

  • o izvolitvi v naziv, če ga je že imel:

Pri prvi izvolitvi tudi dokazila o dosedanjih zaposlitvah ter overjene prepise visokošolske, magistrske, specialistične ali doktorske diplome ter eventuelno nostrifikacijo v tujini pridobljene diplome (kadar je potrebno dokazovati povprečje ocen tudi dokazilo o tem). Kandidatom, ki so diplomirali, magistrirali ali doktorirali na Filozofski fakulteti, teh dokumentov ni potrebno prilagati.

  • znanju tujih jezikov pri prvi izvolitvi:

Dokazilo o znanju tujega jezika po 2. odst. 8. člena "Meril" za prvo izvolitev v enega izmed nazivov mora predložiti tisti kandidat, za katerega iz življenjepisa ni razvidno, da aktivno obvlada tuj jezik oz. na dodiplomskem študiju ni opravil izpita iz tujega jezika. Potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika izda ustrezni oddelek Filozofske fakultete oz. druga pooblaščena institucija.

 

Če pristojna strokovna služba članice ugotovi, da je predložena vloga in dokumentacija nepopolna ali neustrezno sestavljena, pozove kandidata, da najkasneje v 15 dneh odpravi pomanjkljivosti. Če kandidat v 30 dneh od prejema obvestila ne odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je predlog umaknil.

(18. člen »Meril«).

Priloge - vzorci:

 

LOČENA MNENJA ČLANOV STROKOVNE KOMISIJE

 

Vsak član strokovne komisije mora v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od treh mesecev, predložiti kadrovsko pravni službi strokovno poročilo (glej II. del 6. točke “Navodil za izvajanje Meril” ter 20. člen “Meril”).

Mnenje strokovne komisije mora vsebovati:

  • analizo strokovne usposobljenosti, znanstvene ustvarjalnosti,praktičnih izkušenj v stroki in analizo pomembnejših objavljenih in dokumentiranih del,
  • analizo pedagoške usposobljenosti (ta se za znanstvene delavce in strokovne raziskovalne visokošolske sodelavce ne ugotavlja),
  • posebno oceno raziskovalnih in strokovnih nalog,
  • kvantitativno oceno bibliografije.

Člani strokovne komisije

  • pregledajo vlogo kandidata,
  • preverijo in po potrebi korigirajo točkovanje bibliografije,
  • v sporazumu s kandidatom, ki prvič prosi za naziv visokošolskega učitelja določijo tudi temo ter datum javnega preizkusnega predavanja. Poročevalci ocenijo uspešnost predavanja in pripravijo o tem posebno poročilo (podlaga 20. člen „Meril“).

Iz ocene bibliografskih enot kandidatove bibliografije oz. Točkovanja mora biti razvidno, da kandidat izpolnjuje kriterije za posamezen naziv. Strokovno mnenje mora vsebovati zaključni predlog za izvolitev v ustrezni naziv z navedbo področja oz. predmeta.

Priloga:

·    vzorec zapisnika o preizkusnem predavanju

 

ŠTUDENTSKO MNENJE

 

Mnenje o pedagoški usposobljenosti se oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih (ali ob vpisu), kjer je kandidat opravljal pedagoško delo. Rezultati vseh anket v predhodni elekcijski dobi, opremljeni s komentarjem študentskega sveta so osnova za dokazovanje pedagoške usposobljenosti (15. člen “Meril”).

Študentski svet članice na podlagi študentske ankete daje mnenje o pedagoški usposobljenosti v postopkih izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev (85. člen Statuta Univerze).

Visokošolski učitelji in sodelavci priložijo vlogi za habilitacijo izpise študentskih anket za celotno zadnje reelekcijsko obdobje. (vir: zapisnik seje delovne skupine za študentske ankete pri komisiji za kakovost z dne 19.09.2005)

 

POSTOPEK IZVOLITVE NA FILOZOFSKI FAKULTETI

 

HABILITACIJSKA KOMISIJA

Je delovna komisija Senata FF z omejenimi pooblastili. Sestavlja jo 5 rednih profesorjev, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Na sejo Senata FF je (po sklepu Senata FF) k točki volitve v nazive vabljen predsednik, v primeru opravičene odsotnosti ga nadomešča prisotni član Senata, ki je tudi član HK FF.

HK FF preveri, če so vloge kandidatov pripravljene v skladu z Merili. Če je potrebno, prosi kandidate za dopolnitve vlog.

Po pooblastilu Senata FF potrjuje s strani oddelkov predlagane strokovne komisije za oceno in zaprosi strokovno komisijo za pisanje ocen. V kolikor ugotovi, da je v korist habilitacije potrebno komisijo dopolniti, prosi oddelek za predlog za dodatnega člana.

KADROVSKA SLUŽBA

Spremlja zapadlost habilitacij zaposlenih na FF in opozarja kandidate na pravočasnost oddaje vloge.

Pregleda prejeto vlogo in svetuje kandidatom.

Opremi vlogo kandidata (ki jo pripravi kandidat v skladu z Merili in Navodili z biografijo, bibliografijo in točkovalnikom) z zbirnimi podatki.

Kompletira vlogo s strokovnimi ocenami, mnenjem Študentskega sveta (razen za docente, kjer je priložen zapisnik preizkusnega predavanja), popravki in dopolnitvami.

 

OPIS POSTOPKA IZVOLITVE

  1. Kandidat za pridobitev naziva visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca in kandidat za ponovno izvolitev v isti naziv (obnovo naziva) mora vložiti v kadrovski službi pisno vlogo in predpisano dokumentacijo (18. čl. Meril).
  2. Kadrovska služba po prejemu dokumentacije, ki mora biti opremljena z datumom prispetja in številko vpisa v delovodnik, ugotovi, ali je dokumentacija popolna (vloga in dokumenti našteti v 18. čl. Meril). Če ugotovi, da je dokumentacija nepopolna, pozove kandidata, da jo v roku 15 dni dopolni.
  3. Če je dokumentacija popolna, kadrovska služba pošlje en izvod oddelku, ki je matično področje, za katero se kandidat želi habilitirati oz. nosilnemu oddelku področja; originale hrani kadrovska služba.
  4. Kadrovska služba pozove študentski svet fakultete, da v določenem roku pripravi in ji pošlje mnenje o kandidatovi pedagoški usposobljenosti.
  5. Oddelek na podlagi predložene dokumentacije predlaga habilitacijski komisiji FF imenovanje treh poročevalcev za oceno strokovne usposobljenosti kandidata.
  6. Člani komisije za strokovno oceno usposobljenosti kandidata morajo imeti isti ali višji naziv, za katerega je kandidat predlagan. (8. točka II. dela Navodil za izvajanje Meril).
  7. Dva izmed članov morata imeti naziv s področja, za katerega kandidat prosi, en član komisije je praviloma iz druge članice, kadar gre za izvolitev v naziv rednega profesorja pa z druge univerze. Člani komisije so lahko tudi upokojeni učitelji in znanstveni delavci ter tuji univerzitetni učitelji in znanstveni delavci z ustreznim nazivom. Pri interdisciplinarnih področjih morajo biti v komisiji obvezno zastopniki vseh ustreznih članic.( 9. točka II. dela Navodil za izvajanje Meril).
  8. Izjemoma so lahko za lektorja poročevalci (člani strokovne komisije) visokošolski učitelji z različnih oddelkov Filozofske fakultete. (zap. HK Univerze 21.11.01) Na podlagi tega sklepa je HK FF sprejela enak ugotovitveni sklep tudi za visokošolskega sodelavca (zap. HK FF 22.01.02)
  9. HK fakultete na podlagi predloga oddelka, ki ga lahko spremeni ali dopolni, imenuje tri ali več članov strokovne komisije.
  10. Pri vsakem poročevalcu mora biti naveden njegov habilitacijski naziv, veljavnost naziva in področje njegove habilitacije.
  11. HK FF komisija na redni seji, pregleda celotno vlogo. Če ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje (ali ne v celoti) pogoje določene z Merili na to opozori kandidata.
  12. Po obravnavi kandidatove vloge in dokumentacije za izvolitev v naziv na HK fakultete, oz. po morebitnih dopolnitvah vloge, pošlje kadrovska služba vso dokumentacijo poročevalcem za oceno strokovne usposobljenosti kandidata, z vlogo, da v roku, ki ne sme biti krajši in ne daljši od treh mesecev, izdela in pošlje kadrovski službi oceno.
  13. Poročevalec mora biti opozorjen, da je ocena uradna skrivnost in naj pismo z oceno tako tudi označi.
  14. V primerih, ko gre za prvo izvolitev kandidata v naziv visokošolskega učitelja, kadrovska služba pozove člane strokovne komisije, da v sporazumu s kandidatom določijo temo in datum javnega preizkusnega predavanja ter o tem predavanju pripravijo posebno poročilo (20. člen Meril).
  15. Kadrovska služba po pridobitvi ocen vseh poročevalcev za kandidate, ki ponovno prosijo za naziv in za vse sodelavce pripravi gradivo za sejo HK fakultete, kjer se poročila pregledajo in podajo predlogi za izvolitev oz. neizvolitev na senat fakultete. Vloge ostalih kandidatov (prve izvolitve v učiteljski naziv in znanstvenega sodelavca) se skupaj s poročili članov strokovne komisije, mnenjem študentov, morebiti potrebnim zapisnikom o preizkusnem predavanju… pošljejo na HK UNI.
  16. Senat članice v roku enega meseca po prejemu soglasja habilitacijske komisije odloči o izvolitvi kandidata v naziv. Če HK Univerze ni da soglasja, senat članice v roku enega meseca sprejme sklep, da izvolitev v naziv ni mogoča. (205. člen statuta Uni.)
  17. Sestavine odločbe:
    • preambula
    • izrek
    • obrazložitev
    • pravni pouk
  18. Rednega profesorja in znanstvenega svetnika voli Senat Univerze. Redni profesor ima pred razglasitvijo v naziv inavguracijsko predavanje na univerzi. Učitelji umetniških disciplin lahko namesto predavanja svoje umetniško delo javno predstavijo (9. člen Meril). V zvezi z 9. čl. "Meril", ki za razglasitev v naziv rednega profesorja določa inavguracijsko predavanje, šteje tudi predstavitev v okviru univerzitetnega foruma, predstavitev izjemnih znanstvenih ter umetniških dosežkov doma in v tujini.
  19. Zoper odločitev senata fakultete lahko kandidat vloži v roku 15 dni pritožbo na Senat Univerze v Ljubljani.
  20. Ta navodila se smiselno uporabljajo tudi v postopku za odvzem naziva.
  21. Kadrovska služba je dolžna nosilca naziva pravočasno pisno obvestiti o poteku veljavnosti naziva tako, da se postopek za obnovo naziva oz. izvolitev v višji naziv začne najmanj 6 mesecev pred iztekom veljavnega naziva.

TRAJANJE IN UMIK OD POSTOPKA

Če je od datuma vloge kandidata do posredovanja gradiva habilitacijski komisiji Univerze v Ljubljani minilo več kot 6 mesecev se HK Univerze posreduje tudi pisno pojasnilo dekana članice o vzrokih za zakasnitev.

Stranka lahko delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe (po 134. členu ZUP-a).

Če je bil postopek začet na zahtevo stranke, izda organ sklep, da se postopek ustavi. (po 135. čl. ZUP-a)

 

POVEZAVE, KI SO RELAVANTNE PRI IZVOLITVAH V NAZIVE
http://intranet.uni-lj.si/Komisije/Habilitacijska/habilitacijska.asp
http://www.arrs.gov.si/sl/infra/osic/obvestila/05/objav-navod-kateg-znan-publ-030205.asp