Back to top

NAVODILA ZA IZVAJANJE MERIL ZA VOLITVE V NAZIVE VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV, ZNANSTVENIH DELAVCEV IN SODELAVCEV

 

 

 

 

I.

 

 

  1. Habilitacijski komisiji Univerze v Ljubljani je potrebno predložiti vse predloge, ko gre za izvolitve v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca, to se pravi za naziv:
    1.  rednega profesorja, izrednega profesorja, docenta, lektorja, višjega predavatelja in predavatelja;
    2.  znanstvenega sodelavca, višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega svetnika
  2. Habilitacijski komisiji je potrebno predložiti pozitivne in odklonilne predloge. Vloga za izvolitev je predčasna, če je vložena prej kot 9 mesecev pred potekom veljavnega naziva, sicer je vloga redna.
  3. Kandidat za pridobitev naziva članici:
    1.  Predloži prošnjo s popolnim naslovom, v kateri mora navesti področje oziroma predmet.
    2.  Predloži življenjepis z vsemi bistvenimi podatki.
    3.  Predloži svojo klasificirano bibliografijo, sestavljeno v skladu s 13. čl. "Meril" za volitve in prikazano v "Pregledu dela". Bibliografija mora biti pripravljena po splošnih bibliografskih načelih oziroma po navodilih za citiranje literature v znanstvenem časopisju.
      1.  Pri vsakem delu naj bo navedeno: avtor(ji), naslov dela, kratica za revijo, letnik, letnica, zvezek, strani (točna navedba od....do ... in ne samo prva stran.) - ISBN (International Standard Book Number), ISSN (International Standard Serial Number).
      2.  Če je avtorjev več, se mora iz bibliografskih podatkov videti, ali je kandidat (predlagatelj) prvi oz. vodilni avtor članka. Prvi (glej "Merila" 12. člen, TOČKA 6) avtor je tisti, ki je napisal članek. Vodilni (glej "Merila" 12. člen, TOČKA 7 IN 8) avtor je tisti, ki je vodil raziskavo in raziskovalno skupino.
      3.  Pri delih, objavljenih v zbornikih srečanj in monografijah, naj bodo navedeni: avtorji, naslov dela, naslov zbornika, uredniki, založba, letnica, strani (od .... do ....).
      4.  Za dela, ki še niso natisnjena, naj bodo priložena dokazila, da so sprejeta v tisk.
      5.  Pri objavljenih povzetkih iz znanstvenih in strokovnih srečanj je potrebno navesti: avtorje, naslov dela, naslov znanstvenega srečanja, kraj, datum srečanja, revijo (če so izvlečki objavljeni v reviji), stran. Povzetke in izvlečke se navaja samo, če so bistveni za oceno kandidatovega dela, sicer se to navajanje opusti
      6.  Pomembna izvedena dokumentirana strokovna dela.
      7.  Dela morajo biti razporejena po skupinah (npr. monografije, članki brez recenzije doma, članki brez recenzije v tujini, članki z mednarodno recenzijo, članki v domačih in tujih revijah z recenzijo, mednarodno izmenjavo in s povzetkom v tujem jeziku, itn.) tako, kot je razpored v "Pregledu dela". Vsaka skupina mora biti vidno razdeljena na dve polovici. V prvi naj bodo navedena tista dela, ki so izšla pred zadnjo izvolitvijo v naziv, v drugi pa tista, ki so izšla po zadnji izvolitvi v naziv.
      8.  Pod vsako bibliografsko enoto kandidat vnese naslednje podatke: število točk/delo (ŠTD=) in število točk/kandidata (ŠTK=). ŠTK se praviloma izračuna tako, da se ŠTD deli s številom avtorjev. Drugačen izračun je treba posebej utemeljiti.
      9.  Poleg objav v revijah, ki jih indeksira Science Citation Index (SCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Journal Citations Reports (JCR), priročnika Arts & Humanitates Citation Index (A&HCI), se upoštevajo vse revije (publikacije), katerih seznam sestavi članica univerze in jih stroka priznava kot mednarodni ali vrhunski način prezentacije in vrhunski dosežek in je verificirano na senatu univerze (prim. 13. člen, tč. 1.5.1. in 14. člen "Meril"). Navedeni indeksi so na voljo v Narodni in univerzitetni knjižnici, Centralni tehnični knjižnici, Centralni ekonomski knjižnici pri EF v Ljubljani, Centralni medicinski knjižnici v Ljubljani in Univerzitetni knjižnici v Mariboru.
      10.  Dela se številči zaporedno, številčenje se nadaljuje skozi celo bibliografijo; ne začenja se znova (od 1.) pri vsaki skupini.
      11. Kandidat, ki vlaga predčasno vlogo za izvolitev v naziv ali vlogo za preskok naziva, predloži tudi formalen predlog, podpisan od treh rednih profesorjev, z njihovo utemeljitvijo izjemnosti (prejem pomembne splošno znane mednarodne nagrade; izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini, odločilen prispevek k razvoju popolnoma novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti, ki doslej v Sloveniji ni bil razvit; predčasno doseganje kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev samo po sebi še ne zadošča za predčasno izvolitev ali preskok naziva).
    4.  Dokazilo o izvolitvi v naziv, če ga je že imel, oziroma overjene prepise diplome, magistrske in doktorske diplome ter ev. nostrifikacijo v tujini pridobljene diplome.
      1.  Kandidati, ki so zaposleni na UL, ne predložijo dokazil o dosedanjih izvolitvah.
    5.  Dokazilo o znanju tujega jezika po 2. odst. 8. člena "Meril" za prvo izvolitev v enega izmed nazivov mora predložiti tisti kandidat, za katerega iz življenjepisa ni razvidno, da aktivno obvlada tuj jezik oz. na dodiplomskem študiju ni opravil izpita iz tujega jezika. Potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika izda ustrezni oddelek Filozofske fakultete oz. druga pooblaščena inštitucija.
    6.  V zvezi z 8. in 11. čl. "Meril", ki zahtevajo dokazila o pedagoški usposobljenosti, je mišljena dogovorjena oblika didaktičnega usposabljanja za univerzitetne učitelje in asistente. Kandidatovo pedagoško usposobljenost ob prvi izvolitvi v učiteljski naziv, ki jo predvideva 8. čl. "Meril", ugotavlja strokovna komisija z javnim preizkusnim predavanjem. Kandidat lahko predloži tudi mnenje Centra Filozofske fakultete za pedagoško izobraževanje (zasnovano na mnenju vsaj tričlanske komisije univerzitetnih učiteljev, od katerih sta vsaj dva strokovnjaka za pedagoško izobraževanje in od njiju vsaj eden za visokošolsko didaktiko), ki oceni posebej druge (ki sicer niso vključene v pedagoško točkovanje) pomembne inovacije in uspehe pri didaktiki predmeta in razvoju visokošolskega izobraževanja; na osnovi takega mnenja o »pedagoškem sklopu« lahko kandidat na predlog navedene komisije pridobi dodatno še od 1 do izjemoma največ 5 pedagoških točk.
    7.  Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja dostavi predstavitev najpomembnejših znanstvenih oz. umetniških del (vsaj 12 del in največ toliko kolikor dopušča prostor na eni strani formata A4 v naboru črk ne manjšem od 11) na eni strani A4 za predstavitev na seji senata UL.
  4. V zvezi z 9. čl. Meril", ki za razglasitev v naziv rednega profesorja določa nastopno predavanje, šteje tudi: predstavitev v okviru univerzitetnega foruma, predstavitev izjemnih znanstvenih ter umetniških dosežkov doma in v tujini.
  5.  Izvoljeni redni profesor o svoji predstavitvi pravočasno obvesti Habilitacijsko komisijo Univerze v Ljubljani.

 

II.

 

Visokošolski zavod na temelju predhodne razprave in mnenja senata predloži Habilitacijski komisiji Univerze v Ljubljani:

  1. Predstavitvene podatke kandidata, ki vsebujejo:
    1. priimek in ime,
    2. predlog za izvolitev v naziv za področje oz. predmet,
    3. navedbo področja oz. predmeta v prošnji kandidata,
    4. rojstne podatke,
    5. dosedanji naziv z datumom izvolitve,
    6. dosedanje delovno mesto,
    7. podatke o doseženih stopnjah izobrazbe z datumi (diploma, magisterij, doktorat, sklep o priznanju umetniških del),
    8. datum nostrifikacije v tujini pridobljenih diplom,
    9. podatke o izvolitvah oz. ponovnih izvolitvah z natančnimi datumi,
    10. sestavo članov komisije (ocenjevalcev) za oceno strokovne usposobljenosti, z navedbo naziva, veljavnosti naziva in področja habilitacije,
    11. datum sklepa senata,
    12. seznam prilog v predlogu,
    13. datum, ime in podpis odgovornega delavca kadrovske službe članice.
  2. Vlogo kandidata.
  3. Življenjepis.
  4. Klasificirano bibliografijo vseh objavljenih del, sestavljeno tako, kot sledi iz poglavja I, točke 3.3. teh Navodil.
  5. Morebitno dokazilo o znanju tujega jezika pri prvi izvolitvi v naziv.
  6. Neodvisna poročila vsaj treh ocenjevalcev, ki naj vsebujejo:
    1.  Analizo strokovne usposobljenosti, znanstvene oz. umetniške ustvarjalnosti in praktičnih izkušenj v stroki ter analizo pomembnejših objavljenih in dokumentiranih del; analiza je razčlenjena in argumentirana po alineah kvalitativnih kriterijev 12. člena »Meril« za ustrezen naziv
    2.  Ocenjevalci preverijo in morebiti popravijo točkovanje, ki ga je kandidat pripravil za svojo bibliografijo. Preverijo in morebiti popravijo delež kandidata pri skupinskih delih; razvidno mora biti, da kandidat izpolnjuje kriterije 13. čl. "Meril". Rezultat točkovanja vpišejo v ustrezno razpredelnico (skladno s 14. členom "Meril..." in "Pregledom dela") tako, da se za vsako skupino vidi celotna vsota točk ter vsota točk iz zadnjega elekcijskega obdobja.
      1. Pri točkovanju bibliografije se upošteva specifičnost posameznih znanstvenih in umetniških disciplin (prim. 13. člen, tč.1.5.1. in 14. člen "Meril").
      2. Dela, ki jih stroka priznava kot mednarodni ali vrhunski način predstavitve in vrhunski dosežek, se posebej prikažejo in tudi pisno ocenjujejo.
    3. Oceno vseh drugih kriterijev, ki jih določa 13. čl. "Meril".
    4. Posebno oceno raziskovalnih in strokovnih nalog, patentnih prijav in podeljenih patentov.
    5. Analizo o pedagoški usposobljenosti.
    6. Oceno preizkusnega predavanja pri prvi izvolitvi v učiteljski naziv.
    7. Poročilo naj vsebuje tudi končni predlog za izvolitev v ustrezni naziv z navedbo področ6.11. ja oz. predmeta.
      1. Poročilo, ki je napisano v tujem jeziku, mora biti prevedeno v slovenski jezik.
  7. Če je od datuma vloge kandidata do posredovanja gradiva habilitacijski komisiji minilo več kot 6 mesecev tudi pisno pojasnilo dekana članice o vzrokih za zakasnitev.
  8. Člani komisije za strokovno oceno usposobljenosti kandidata morajo imeti isti ali višji naziv, za katerega je kandidat predlagan.
  9. Dva izmed članov morata imeti naziv s področja, za katerega kandidat prosi, en član komisije je praviloma z druge članice, kadar gre za izvolitev v naziv rednega profesorja pa z druge univerze. Člani komisije so lahko tudi upokojeni učitelji in znanstveni delavci ter tuji univerzitetni učitelji in znanstveni delavci z ustreznim nazivom. Pri interdisciplinarnih področjih morajo biti v komisiji obvezno zastopniki vseh ustreznih članic.
  10. Kopije uradnih študentskih anket in mnenje svojih študentskih svetov.
  11. Članice po zaključenem postopku pošljejo Habilitacijski komisiji ustrezni sklep.
  12. Članice pri reelekcijah v isti naziv smiselno upoštevajo "Merila".
  13.  Članice predložijo Habilitacijski komisiji gradivo v 16 izvodih. Enako število izvodov velja tudi za dopolnitve. V primeru, da je potrebno več dopolnitev, jih je potrebno Habilitacijski komisiji predložiti hkrati.

 

III.

 

Prvo in vodilno avtorstvo pri publikacijah z več avtorji.

Prvi avtor je avtor, ki je v publikaciji med avtorji naveden na prvem mestu; oziroma kot so se pisno dogovorili vsi soavtorji.

Vodilni avtor je avtor, ki je raziskavo zasnoval in vodil. Če vodilni avtor ni istočasno tudi prvi avtor, je na publikaciji posebej naveden kot korespondenčni avtor, ali pa je med avtorji naveden na zadnjem mestu (ponavadi za veznikom "in" oziroma "and"; primer: J. Kovač, J. Novak in (and) J. Kralj). Za publikacije z letnico 2002 ali poznejšo letnico velja le tako navajanje oziroma ugotavljanje vodilnega avtorstva. Za publikacije z letnico 2001 ali zgodnejšo letnico pa lahko kandidat svoje vodilno avtorstvo izkaže tudi s pisno izjavo prvega avtorja publikacije. Vodilni avtor je lahko le eden od avtorjev, ki so navedeni na publikaciji.

Pri vseh zahtevah v merilih, ki zadevajo bodisi prvo ali pa vodilno avtorstvo, sta ti dve avtorstvi enakovredni, razen pri kandidatih za prvo izvolitev v naziv docenta, kjer se pri pomembnih delih zahteva vsaj tri prva avtorstva.

Trije meseci delovanja na tuji univerzi.

Kandidat za rednega profesorja, ki je po doktoratu deloval vsaj tri mesece na tuji univerzi, lahko to dokumentira tudi z dokazili, da je to delovanje sestavljeno iz večih daljših gostovanj, pri čemer se štejejo samo gostovanja, ki so neprekinjeno trajala vsaj 30 dni.

Za vsa gostovanja na tujih univerzah se lahko doseže skupaj največ 8 pedagoških točk.

 

Indeks citiranosti

Indeks citiranosti se izračuna tako, da se število čistih citatov brez samocitatov (samocitati so, če je vsaj eden od avtorjev citiranega članka tudi med avtorji citirajočega članka) deli s številom avtorjev citiranega članka.

 

Sestanek

Sestanek (konferenca, kongres) je mednaroden, če ga organizira mednarodna organizacija, ali če ima zbornik mednaroden uredniški odbor in je objavljen v tujem jeziku.

 

Komentorstvo

Komentorstvo se točkuje s polovičnim številom točk.

 

Prešernove nagrade študentom

Upoštevajo se samo dela, ki niso bila izdelana kot diplome, temveč pripravljena posebej.

 

Monografije

Znanstvena monografija je publikacija, v kateri se znanstveno sistematično, izčrpno in vseobsegajoče obravnava nek problem, vprašanje ali predmet, oseba ali dogodek v enem zvezku oz v določenem številu zvezkov, ki se objavljajo istočasno ali v vnaprej določenem časovnem obdobju. Znanstvena monografija je specializirana knjiga, pisana za specializirano publiko.

Strokovna monografija (strokovna knjiga) je publikacija, v kateri se strokovno obravnava nek problem, vprašanje ali predmet, oseba ali dogodek, v enem zvezku oz. v določenem številu zvezkov, ki se objavljajo istočasno ali v vnaprej določenem časovnem obdobju.

Poljudnoznanstvena knjiga je publikacija, v kateri se strokovno obravnava nek problem in ga predstavlja na poljuden način.

Monografija je lahko objavljena v knjigi ali brošuri.

Knjiga je neperiodična tiskana publikacija, ki brez ovitka obsega najmanj 49 tiskanih strani. Brošure so dela, ki obsegajo brez ovitka najmanj 5 in največ 48 strani. Monografijo morata recenzirati vsaj dva znanstvena delavca z doktoratom znanosti. Monografija mora imeti kataloški zapis o publikaciji z oznako ISBN.

 

Vrednotenje

Znanstvena monografija do 20 točk (v brošuri do 10 točk).

Del monografije se vrednoti največ do 8 točk, vendar seštevek posameznih delov ne more presegati največje dopustno skupno število točk za monografijo.

Poljudnoznanstvena knjiga v slovenščini do 3 točke.

Poljudnoznanstvena knjiga v tujem jeziku do 6 točk

Strokovne monografije (knjige) naj se prikažejo posebej v poglavju 4 točkovalnika.

Zbornikov ločenih (samostojnih) prispevkov se ne uvršča med znanstvene monografije, ker imajo v bistvu naravo zbornika. Taka dela se vrednoti na enak način kot objavljene referate na znanstvenih srečanjih.

 

Učbeniki in študijska gradiva

Univerzitetni učbenik

Univerzitetni učbenik je referenčna knjiga, ki je namenjena študentom kot predpisano učno gradivo za določeno študijsko vejo ali predmet.

Učbenik mora biti izdan kot knjiga, morata ga recenzirati najmanj dva univerzitetna učitelja. lmeti mora kataloši zapis z oznako lSBN.

Vrednotenje: do 10 točk

Drugi učbeniki z recenzijo

Učbenik za osnovne in srednje šole ter drugo preduniverzitetno izobraževanje, ki je pripravljen skladno s predpisanim učnim načrtom in sprejet po ustreznem postopku.

Vrednotenje: do 5 točk

Ostalo učno gradivo

Prva sistematična obdelava učne snovi po študijskem programu, ki jo avtor pripravi po svojem ali tujem gradivu (zapiski predavanj, skripta, zbirka vaj in naloge za določen predmet ter drugi učni pripomočki (npr. zvočno gradivo)). Gradivo se mora nanašati na celotno učno snov in ne samo njene posamezne dele (en predmet, eno učno gradivo za vsebino predavanj in eno gradivo za vaje oz. praktikum). Enako se obravnava tudi gradivo za strokovne seminarje.

Ni posebnih zahtev glede načina objave: lahko je tiskano ali na razpolago v elektronski obliki (CD, diskete), kar se dokazuje z navedbo signature iz knjižnice. V knjižnici mora biti uporabnikom na razpolago najmanj 5 izvodov gradiva, kandidat za upoštevanje teh točk predloži dokazila o evidentiranju in razpoložljivosti gradiva v ustrezni knjižnici članice.

Vrednotenje: do 1 točke

 

Priročniki, slovarji, leksikoni

Priročnik je vrsta referenčne knjige, ki na pregleden način vsebuje podatke in navodila za določeno področje oz. predmet. Posebna vrsta referenčne literature so slovarji in leksikoni.

Vrednotimo jih kot strokovne monografije.

 

Ponatisi

Ponatisi se ne vrednotijo posebej, nove dopolnjene izdaje pa s polovično višino točk.

Za dopolnjeno izdajo se šteje, kadar je spremenjena ali dopolnjena vsaj tretjina besedila.

prof. dr. Jože Mencinger