Back to top

Temeljni raziskovalni projekt

Članica UL UL Filozofska fakulteta
Šifra J3-9264
Naziv projekta Razstavljanje kognicije: Mehanizmi in reprezentacije delovnega spomina
Obdobje 1.7.2018 - 30.06.2021
Letni obseg 0,33 FTE
Vodja dr. Grega Repovš
Veda Medicinske vede
Sodelujoče RO sicris
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Vsebinski opis projekta  

Delovni spomin, sposobnost vzdrževanja informacij relevantnih za uspešno izvedbo trenutne naloge je ključna sposobnost, ki omogoča zasnovo, izvedbo in nadzor k cilju usmerjenega vedenja. Zaradi svoje kompleksnosti, osrednje vloge v kogniciji in pomena za vsakdanje življenje je predmet intenzivnega preučevanja tako v okviru temeljne znanosti kot aplikativnih disciplin. Trenutno raziskovanje delovnega spomina označuje niz dilem in neskladij, ki jih je možno pripisati tako razlikam v vpletenih kognitivnih in možganskih strukturah kot tudi razlikam v uporabljenih raziskovalnih metodah. Opazno je pomanjkanje integracije teoretičnih modelov, empiričnih metod in spoznanj med različnih stopnjami opazovanj in disciplinami, kar zavira napredek pri kartiranju strukture delovnega spomina, opredelitvi reprezentacij in mehanizmov vkodiranja, vzdrževanja in priklica informacij v delovnem spominu, ter povezovanju različnih stopenj opazovanja. Na strokovnem področju obstoječe stanje otežuje prepoznavanje in razumevanje razvojnih sprememb in oškodovanosti delovnega spomina, ter zavira razvoj učinkovitih diagnostičnih orodij in intervencij.

Namen raziskovalnega projekta je prispevati k razreševanju izpostavljenih težav preko podrobne razčlenitve kognitivnih in nevrobioloških elementov delovnega spomina ter razreševanjem in integracijo specifičnih teoretičnih in empiričnih vprašanj s pomočjo združevanja metod na različnih stopnjah opazovanja, od fenomenologije, do kognitivnih procesov in multimodalnega spremljanja aktivnosti možganov. Ključna predpostavka projekta je, da je možno številna navidezna neskladja razrešiti z razumevanjem delovnega spomina kot skupka skupnih in modalno specifičnih reprezentacij in mehanizmov vzdrževanja in obdelave informacij, na katere se je možno nasloniti v različni meri, odvisno od zahtev specifične naloge in individualnih razlik. Katere reprezentacije in mehanizme uporabimo je odvisno od narave naloge, kar vodi do različnih rezultatov v različnih eksperimentalnih načrtih.

Končni projekta je pridobiti temeljitejše razumevanje nevrobiologije delovnega spomina ter orodij za njegovo ocenjevanje in spremljanje, ki bodo omogočile tudi napredek v prepoznavi, spremljanju in naslavljanju specifičnih motenj delovnega spomina v psihiatričnih in nevrodegenerativnih boleznih ter razvoju intervencij za naslavljanje upada kognitivnih sposobnosti v zdravem staranju.

Sestava projektne skupine SICRIS
Faze projekta in njihova realizacija  

Projekt je razdeljen v tri vsebinske dele od katerih vsak obsega več sklopov.

  1. Namen prvega dela je s pomočjo združevanja pristopov nevrofenomenologije, eksperimentalne kognitivne psihologije in nevroslikovnih metod (EEG in fMR) ugotoviti, v kakšni meri udeleženci uporabljajo različne strategije pri reševanju nalog delovnega spomina, prepoznati njihove nevrobiološke osnove in preučiti do kakšne mere je možno priučiti uporabo različnih strategij.
    1. Cilj prvega sklopa je s pomočjo fenomenoloških pristopov identificirati raznolike strategije pri reševanju nalog delovnega spomina.
    2. Cilj drugega sklopa je s pomočjo nevroslikovnih meritev preveriti, v kakšni meri se prepoznane strategije povezujejo z aktivnostjo možganskih sistemov in omrežij.
    3. Cilj tretjega sklopa pa je pridobljena spoznanja preveriti s pomočjo eksplicitne vaje mnemoničnih strategij in njihove eksperimentalne manipulacije med spremljanjem aktivnosti možganov.
  2.  

  3. Namen drugega dela je pridobiti podrobnejše razumevanje nevrobioloških osnov reprezentacij in mehanizmov, ki omogočajo natančno vzdrževanje položaja v prostorskem delovnem spominu.
    1. Cilj prvega sklopa v tem delu je s pomočjo ustrezno oblikovane naloge vzpodbuditi uporabo različnih strategij izvedbe naloge prostorskega delovnega spomina ter preveriti kako se te povezujejo z relevantnimi možganskimi podsistemi.
    2. Cilj drugega sklopa je s pomočjo podrobne analize nevroslikovnih korelatov izvedbe nalog prostorskega delovnega spomina preveriti predpostavko, da je položaj objektov v prostorskem delovnem spominu primarno kodiran v obliki polarne reprezentacije, s smerjo in razdaljo do objekta od izbrane referenčne točke.
  4.  

  5. Namen tretjega dela je preveriti vir omejitev kapacitete vidnega delovnega spomina. Točneje želimo preveriti predpostavko, da je kapaciteta vidnega delovnega spomina opredeljena tako z omejeno sposobnostjo oblikovanja neodvisnih reprezentacij vidnih objekotv in lastnosti kot tudi z omejeno sposobnostjo vzdrževanja vzpostavljenih reprezentacij v odsotnosti zunanjih dražljajev.
Bibliografske reference SICRIS

 

UL FF

UL FRI

UL MF

UKCLJ

 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.