Back to top

MERILA ZA REŠEVANJE ŠTUDENTSKIH PROŠENJ NA ŠTUDIJU PRVE IN DRUGE STOPNJE

 

V Merilih uporabljen ženski slovnični spol (študentka, učiteljica itn.) se nanaša na kateri koli spol.

 

Študentke lahko na Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje (OŠVU) naslovijo naslednje prošnje:

 

  1. za menjavo študijske smeri ali spremembo študijskega programa,
  2. za spremembo načina študija,
  3. za nadaljevanje ali dokončanje študija po prekinitvi, daljši od dveh let,
  4. za peto opravljanje izpita,
  5. za ponovni vpis v isti letnik na izrednem študiju (zaradi izračuna šolnine),
  6. za napredovanje v višji letnik s spregledom kreditnih točk,
  7. za podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov,
  8. za priznanje posebnega statusa,
  9. za priznavanje obveznosti, opravljenih na drugih ustanovah ali študijskih programih, in neformalno pridobljenega znanja,
  10. za vpis in opravljanje dodatnih predmetov,
  11. za menjavo izbirnih predmetov,
  12. za odjavo od izpita po roku, določenem za odjavo,
  13. za hitrejše napredovanje (preskok letnika).

 

Vse prošnje, naslovljene na OŠVU, je treba oddati (osebno ali po pošti) na referatu ustrezne stopnje v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh fakultete.

 

Prošnji je treba obvezno priložiti dokazila o okoliščinah, na katere se v prošnji sklicuje (zdravniško potrdilo, dokazilo o starševstvu in podobno). 

 

Če prošnja in dokazila niso v slovenskem jeziku, OŠVU lahko zahteva uradni prevod v slovenski jezik.

 

Pisni odpravek sklepa dobi študentka po pošti.

 

1. MENJAVA ŠTUDIJSKE SMERI IN SPREMEMBA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA [1]

Menjava študijske smeri/usmeritve je prehod v okviru študijskega programa, v katerega je študentka vpisana. O menjavi študijske smeri OŠVU odloča na podlagi mnenja oddelka. Študijsko smer je možno menjati le enkrat med študijem.

 

Sprememba študijskega programa je lahko:

A. Opustitev študija na določenem programu in pričetek izobraževanja na novem programu. Študentka v tem primeru za mesto na novem študijskem programu kandidira pod enakimi pogoji kot druge nove kandidatke. Prijaviti se mora na razpis za vpis preko eVŠ v ustreznem roku. Prošnje v tem primeru ni potrebno vlagati.

 

B. Zamenjava dvopredmetnega študijskega programa za enopredmetni program z istega strokovnega področja (primer: zamenjava dvopredmetnega študijskega programa Filozofija – Sociologija za enopredmetni študijski program Filozofija). Sprememba je možna na dva načina:

a) S ponovnim vpisom v prvi letnik enopredmetnega študijskega programa z istega strokovnega področja (po načelu spremembe študijskega programa). Študentka se mora prijaviti na razpis za vpis preko eVŠ v ustreznem roku. Prošnje v tem primeru ni treba vlagati.

b) Z vpisom v višje letnike (po načelu vpisa po merilih za prehode). O prošnji odloča OŠVU na podlagi mnenja oddelka. Ta lahko študentki dvopredmetnega študijskega programa dovoli opravljati obveznosti iz enopredmetnega programa še pred samim vpisom v enopredmetni program, tako da lahko izpolni pogoje za napredovanje v višji letnik. Študentka se mora prijaviti na mesta za vpis po merilih za prehode. V primeru, da kandidatka ne izpolni pogojev za napredovanje v višji letnik na enopredmetnem programu, velja točka a).

 

C. Zamenjava enega od dveh dvopredmetnih študijskih programov. Sprememba je možna s ponovnim vpisom v prvi letnik. Če je v tistem letu na novem študijskem programu omejitev vpisa, mora kandidatka po razpisnih pogojih doseči najmanj toliko točk kot zadnje uvrščena kandidatka na seznamu sprejetih. Rok za oddajo prošenj je od 1. junija do 31. julija.

 

Za vse spremembe iz točk B.b) in C mora kandidatka prošnjo nasloviti na OŠVU.

Prošnji mora v primeru iz točke C:

  • študentka 1. stopnje priložiti overjene kopije spričeval iz 3. in 4. letnika srednješolskega izobraževanja ter zaključka srednje šole (obvestilo o uspehu pri maturi ali spričevalo o zaključnem izpitu in dokazilo o opravljenem izpitu iz enega od maturitetnih predmetov – 5. predmet),
  • študentka 2. stopnje priložiti potrdilo o diplomiranju in potrdilo o opravljenih izpitih s povprečno oceno.

 

2. SPREMEMBA NAČINA ŠTUDIJA

Sprememba načina študija pomeni prehod iz izrednega v redni študij ali obratno. Odločitev o spremembi načina študija sprejme OŠVU na podlagi mnenja oddelka in v skladu s Pravili FF.

 

3. NADALJEVANJE ALI DOKONČANJE ŠTUDIJA PO PREKINITVI, DALJŠI OD DVEH LET

 

Če študentka študij prekine za več kot dve leti, mora za nadaljevanje študija oddati prošnjo. Pogoje za nadaljevanje študija določi OŠVU na podlagi mnenja oddelka. Če je študentka prekinila študij za daljše obdobje, ji lahko OŠVU na podlagi utemeljenega predloga oddelka določi, da mora posamezne izpite opraviti ponovno.

 

Če je v času od prekinitve študija program, na katerega je bila študentka vpisana, prenehal veljati, lahko nadaljuje študij na sorodnem programu z istega strokovnega področja, in sicer pod pogoji, ki jih določi OŠVU na podlagi mnenja oddelka.

 

Prekinitev študija se računa od dne, ko je študentki potekel študentski status.

 

4. PETO OPRAVLJANJE IZPITA

 

Študentka lahko neuspešno opravljeni izpit ponavlja trikrat. V izjemnih okoliščinah lahko OŠVU na posebno prošnjo dovoli peto (zadnje) opravljanje izpita. Če je študentka ponovno vpisana v isti letnik, se ji opravljanje izpitov pri posameznem predmetu začne šteti znova od prvega opravljanja dalje.

 

Četrto in peto opravljanje izpita se izvaja pred komisijo. Po petem opravljanju izpitna komisija poda OŠVU pisno poročilo o izpitu.

 

5. PONOVNI VPIS V ISTI LETNIK

Študentka rednega študija se lahko v času študija brez prošnje enkrat ponovno vpiše v isti letnik istega programa, če študijski program ne predvideva pogojev za ponovni vpis v isti letnik oziroma, če je študentka dosegla toliko KT, kot jih študijski program zahteva za ponovni vpis v isti letnik.

 

Študentke na izrednem študiju morajo oddati prošnjo za ponovni vpis v isti letnik zaradi izračuna šolnine.

 

Če študentka izkoristi ponovni vpis (na istem programu ali spremeni študijski program), nima pravice do vpisa v dodatno leto.

 

6. VPIS V VIŠJI LETNIK BREZ OPRAVLJENIH POGOJEV

 

Študentke morajo za prehod v višji letnik opraviti vse obveznosti, ki so določene v akreditiranem študijskem programu. V točki »Pogoji za napredovanje po programu« je v vseh študijskih programih določeno, da je treba za napredovanje v višji letnik opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 54 KT za posamezni letnik.

 

Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik. Za študentke 1. stopnje torej velja, da morajo imeti za vpis v 3. letnik opravljene obveznosti prvega letnika v celoti.

V primeru izjemnih okoliščin (starševstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan poseben status, aktivno sodelovanje v organih univerze ali Študentski organizaciji, udejstvovanje v okviru študentskega organiziranja, ki promovira vrednote univerze, več kot 4 mesecev študijske izmenjave v tujini s priznanimi obveznostmi), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tiste študentke, ki so opravile vsaj 51 KT. O tem vpisu odloča OŠVU, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje.

Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik (za študentke 1. stopnje torej velja, da morajo imeti za vpis v 3. letnik opravljene obveznosti prvega letnika v celoti).

Prošnji je obvezno potrebno dodati pisna dokazila o navedenih razlogih v prošnji, ki so nastali v študijskem letu, ki se ob oddaji prošnje izteka in v katerem študentka ni opravila vseh manjkajočih obveznosti.

 

Dokazila o navedenih razlogih:

  • Starševstvo se izkazuje z rojstnim listom živorojenega otroka.
  • Daljša bolezen in dalj časa trajajoče zdravljenje po poškodbi (vsaj tri mesece v času študija, vsaj en mesec v času izpitnih obdobij)
  • Zdravniško potrdilo mora vsebovati navedbo časa trajanja bolezenskega stanja ali zdravljenja po poškodbi in navedbo, da študentka v tem času ni bila zmožna opravljati študijskih obveznosti.

 

  • Izjemne družinske in socialne okoliščine
  • Takšne okoliščine morajo biti izkazane z ustrezno odločbo (npr. o prejemu socialnega transferja, rejništvu) ali potrdilom druge pristojne inštitucije.

 

  • Priznan poseben status

 

  • Aktivno sodelovanje v organih univerze, Študentski organizaciji univerze ali udejstvovanje v okviru študentskega organiziranja, ki promovira vrednote univerze
  • Sklep o imenovanju ter potrdilo rektorice, dekanje ali predsedujočega organa o članstvu ter aktivnem delu v organu univerze oz. članice ali Študentske organizacije univerze z izkazom prisotnosti.
  • potrdilo društva ali organizacije, oz. dejavnosti, ki je posebnega pomena za družbo in univerzo in jo ŠSFF prepozna kot ustrezno;
  • poročilo študentke, iz katerega morata biti razvidna (i) posebni družbeni pomen društva, organizacije ali dejavnosti, v kateri je študentka sodelovala, ter (ii) osebni prispevek študentke pri tej dejavnosti, s katero je promovirala vrednote univerze.

 

  • Študijska izmenjava v tujini (ne velja za skupne študijske programe)
  • Potrdilo tuje univerze o času trajanja študija v tujini in potrdilo o priznanih obveznosti (20 KT za en semester, 40 KT za dva semestra) na domači fakulteti.

 

Če se ugotovi, da so predložena potrdila ponarejena, ima takšno razkritje za posledico sprožitev disciplinskega postopka.

 

7. PODALJŠANJE STATUSA IZ UPRAVIČENIH RAZLOGOV

 

V primerih, ko zakon tako določa, se študentki, ki ima poseben status, oziroma zaradi svojega izven študijskega delovanja, bolezni, poškodbe ali okvare ne more v roku opravljati študijskih obveznosti, lahko izjemoma podaljša status, vendar največ za eno leto in enkrat v času študija.

 

O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov odloča OŠVU. Prošnji je obvezno potrebno dodati pisna dokazila o navedenih razlogih v prošnji (možni razlogi in dokazila so enaka kot v točki 6. in prav tako velja, da so nastali v študijskem letu, ki se ob oddaji prošnje izteka in v katerem študentka ni opravila vseh manjkajočih obveznosti).

 

Študentski status (70. člen ZViS) se iz upravičenih razlogov lahko podaljša, če:

  • študentka ne diplomira na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če v času študija ni ponavljala letnika ali spremenila študijskega programa ali smeri,
  • študentka ne diplomira na študijskem programu prve ali druge stopnje ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljala letnik ali spremenila študijski program ali smer,
  • se študentka med študijem ne vpiše v naslednji letnik.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

 

Pravico do podaljšanja statusa imajo tudi študentke dvopredmetnih študijskih programov, ki odidejo na študijsko izmenjavo v tujino (semester ali več) v okviru enega od vpisanih dvopredmetnih programov (ne velja za skupne študijske programe, za enopredmetne študijske programe in za dodatno leto). To pravico izkazujejo s potrdilom tuje univerze o času trajanja študija v tujini in potrdilom o priznanih obveznosti (20 KT za en semester, 40 KT za dva semestra) na domači fakulteti.

 

Prav tako imajo pravico do podaljšanja statusa tuje študentke, ki so vključene v modul vsebin in predmetov “LETO PLUS”, če v prvem študijskem letu na Univerzi v Ljubljani pridobijo najmanj 30 KT od tega vsaj 6 KT iz tečaja slovenskega jezika (Slovenščina kot tuji jezik – lektorat 1 in Slovenščina kot tuji jezik – lektorat 2).

 

8. PRIZNANJE POSEBNEGA STATUSA

 

OŠVU lahko na podlagi prošnje študentki prizna poseben status:

  • status študentke vrhunske športnice,
  • status študentke priznane umetnice,
  • status študentke, ki se udeležuje (področnih) mednarodnih tekmovanj,
  • status študentke starša,
  • status študentke s posebnimi potrebami.

 

ter prilagoditve, ki jih taka študentka pri svojem študiju potrebuje.

 

Vsa določila glede pridobitve in uveljavljanja posebnega statusa vsebuje Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani.

 

Študentka, ki se ji prizna poseben status, lahko pridobi naslednjo pomoč in prilagoditve, v okviru pogojev za študij:

  • zmanjšanje obvezne prisotnosti in opravičene odsotnosti za študijske obveznosti v dogovoru z nosilko učne enote,
  • prilagojene roke za opravljanje vaj, oddaje in predstavitve seminarskih nalog, sprotnega preverjanja znanja ipd. v dogovoru z nosilko učne enote,
  • uveljavljanje podaljšanja študentskega statusa na podlagi posebnega statusa, kot omogoča Zakon o visokem šolstvu,
  • možnost izrednih izpitnih rokov v skladu s Študijskim redom UL,
  • individualne prilagoditve študijskega okolja in pedagoškega dela glede na potrebe posamezne študentke (prilagoditve pri izvedbi predavanj, vaj, seminarjev, dela v laboratorijih ipd.), prilagoditve pri prisotnosti na predavanjih, seminarjih in vajah, predstavitvah, udeležbah na kolokvijih ipd., prilagoditve glede študijskega gradiva in glede načina preverjanja in ocenjevanja znanja, tutorke.

 

Za pridobitev statusa študentke vrhunske športnice morajo študentke izpolnjevati pogoje iz Pravilnika o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani in priložiti eno izmed navedenih dokazil:

  • o kategorizaciji v naziv športnice olimpijskega, svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, državnega ali mladinskega razreda, ki jo potrdi Olimpijski komite Slovenije (v nadaljevanju OKS) oziroma enakovredno potrdilo iz tujine, ali
  • o vrhunskih dosežkih na nacionalni ali mednarodni ravni v športnih panogah in disciplinah, ki niso razvrščene s strani OKS in ki jih potrdi posamezna nacionalna športna zveza, oziroma enakovredno potrdilo iz tujine, ali
  • o uradnem imenovanju študentke s strani posamezne nacionalne športne zveze za trenerko reprezentance ali posamezno kategoriziran športnico in njena neposredna vključenost v pripravo in realizacijo programov kategoriziranih športnic, ki ga potrdi posamezna nacionalna športna zveza ali drug ustrezni športni organ, oziroma enakovredno potrdilo iz tujine, ali
  • o vrhunskih dosežkih športnice invalidke, ki jih potrdi Zveza za šport invalidov Slovenije Paraolimpijskega komiteja Slovenije o športnih dosežkih na državni in mednarodni ravni ali potrdilo posamezne nacionalne športne zveze o športnih dosežkih na nacionalni in mednarodni ravni za športne panoge in discipline, ki skladno s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnic v Republiki Sloveniji niso razvrščene s strani Paraolimpijskega komiteja Slovenije, oziroma enakovredno potrdilo iz tujine.

 

Za pridobitev statusa študentke priznane umetnice morajo študentke izpolnjevati pogoje iz Pravilnika o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani in priložiti navedeni dokazili:

 

  • o članstvu v nacionalnem ali mednarodnem društvu ali zvezi društev s področja umetnosti, ki se dokazuje s potrdilom o članstvu ustreznega društva (likovnega, glasbenega, filmskega, plesnega, gledališkega, literarnega, fotografskega ali drugega) ali status samostojne umetnice ali kulturne delavke in
  • o avtorstvu ali udejstvovanju pri izvajanju javnega umetniškega dela, ki se dokazuje s prejetimi nagradami oz. priznanji za izjemne dosežke na umetniškem področju, ki jih podeljujejo ustrezne ustanove na nacionalnem ali mednarodnem nivoju.

 

Za pridobitev statusa študentke, ki se udeležuje (področnih) mednarodnih tekmovanj), morajo študentke izpolnjevati pogoje iz Pravilnika o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani in priložiti dokazilo:

  • o udeležbi na vsaj dveh (področnih) mednarodnih tekmovanjih na področju, na katerega sodi študijski program, v katerega je vpisana in je v času vloge za pridobitev statusa, prijavljena za udeležbo na tekmovanju.

 

Za pridobitev statusa študentke starša morajo priložiti:

  • rojstni list živorojenega otroka, rojenega  v času vpisa v študijski program in letnik.

 

Za pridobitev statusa študentke s posebnimi potrebami morajo študentke izpolnjevati pogoje iz Pravilnika o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Ljubljani in priložiti eno izmed navedenih dokazil:

  • izvidi zdravstvene oz. druge ustanove (bolnišnice, rehabilitacijski centri; svetovalni centri) o kronični ali dalj časa trajajoči bolezni, okvari oziroma motnji, primanjkljaju,
  • odločbo o statusu invalida, mnenja invalidske komisije, oziroma komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov oziroma mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem zdravju oziroma
  • o izrednih socialnih razmerah, starševstvu dolgotrajno bolnega, telesno poškodovanega otroka ali otroka s posebnimi potrebami, ki vplivajo na njen študij in opravljanje obveznosti.

 

9. PRIZNAVANJE OBVEZNOSTI, OPRAVLJENIH NA DRUGIH USTANOVAH ALI ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH IN NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA

 

Študentka, ki je opravila obveznosti izven vpisanega študijskega programa (na drugih študijskih programih FF ali drugih fakultetah/univerzah), lahko zaprosi za priznanje le-teh. Priznajo se lahko obveznosti, ki so opravljene na isti oziroma enakovredni stopnji kot program, v katerega je študentka vpisana.

 

V primeru priznavanja predmetov starih (predbolonjskih) programov, se lahko prizna le predmet, ki ima ekvivalent v novih bolonjskih programih ustrezne stopnje. Enako velja za priznavanje zunanjih izbirnih predmetov.

 

Študentka v prošnji obvezno navede ime predmeta, za katerega prosi, da se ji v okviru vpisanega programa prizna, in ime vsebinsko primerljive obveznosti, ki jo je opravila na drugem študijskem programu. Pridobiti mora tudi soglasje nosilke posameznega predmeta in priložiti uradno potrdilo o opravljeni obveznosti ter učni načrt le-te.

 

Priznavanje neformalno pridobljenih znanj poteka v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti UL.

 

10. VPIS IN OPRAVLJANJE DODATNIH PREDMETOV

 

Za vpis in opravljanje dodatnih predmetov, ki niso zajeti ali predpisani v okviru študijskega programa do obsega 60 KT posameznega letnika, študentka vloži prošnjo z navedenimi razlogi. O prošnjah odloča OŠVU. Dodatni predmeti so plačljivi v skladu s cenikom.

 

11. MENJAVA IZBIRNIH PREDMETOV

 

Študentke lahko zamenjajo izbirne predmete:

 

  • do 30. oktobra tekočega študijskega leta, ne glede na to, kdaj se predmet izvaja, če je predmet v košarici izbirnih predmetov ustrezne stopnje, če so še prosta mesta na novoizbranem predmetu in če izvedba tega predmeta to omogoča;

 

  • v tridesetih dneh po začetku letnega semestra, če se novi predmet izvaja v letnem semestru (ne glede na čas izvajanja predmeta, ki ga opušča), če je predmet v košarici izbirnih predmetov ustrezne stopnje, če so še prosta mesta na novoizbranem predmetu, in če izvedba tega predmeta to omogoča.

 

Kasneje smejo študentke menjati izbirne predmete samo, če so izpolnjeni trije pogoji:

  1. če izvajalka predmeta to dovoli;
  2. če je predmet, predviden za zamenjavo, v košarici izbirnih predmetov ustrezne stopnje in če so na predmetu še prosta mesta;
  3. če za zamenjavo obstajajo utemeljeni razlogi, med katere sodijo naknadno spremenjene okoliščine izvajanja, na katere študentka ni imela vpliva (naknadna sprememba urnika, ki vpliva na obiskovanje predmetov na temeljnem programu, neizvajanje predmeta itd.) ali daljša odsotnost študentke (študijska izmenjava, daljša bolezen, starševstvo).

 

Utemeljene razloge mora študentka izkazati v ustrezno oddani prošnji, ki so ji dodana dokazila.

 

12. ODJAVA OD IZPITA PO ROKU, DOLOČENIM ZA ODJAVO

 

Naknadna odjava je možna le na podlagi pozitivno rešene prošnje, ki jo študentka naslovi na OŠVU z vsemi ustreznimi dokazili (npr. zdravniškimi potrdili).

 

13. HITREJŠE NAPREDOVANJE (PRESKOK LETNIKA)

 

O hitrejšem napredovanju in o drugih vprašanjih, ki niso navedena v zgornjih točkah, odloča OŠVU na podlagi mnenja ustreznega oddelka oziroma nosilke posameznega predmeta.

 

14. PRITOŽBA

 

Pritožbo lahko, v skladu s poukom o pravnem sredstvu, navedenem v sklepu, vloži študentka, ki meni, da je pri odločanju o njeni prošnji prišlo do:

  • zmotne ugotovitve dejanskega stanja,
  • napačne uporabe materialnega prava,
  • bistvenih kršitev postopka.

 

Merila za reševanje študentskih prošenj je sprejel Senat Filozofske fakultete dne 4. 7. 2001, redakcijski popravki sprejeti na dopisni seji senata od 8. do 15. julija 2004, dodatni popravki sprejeti na seji senata 10.5.2006, besedilo dopolnjeno na seji senata 2. 7. 2008, spremembe Meril sprejete na senatu Filozofske fakultete dne 15. 5. 2013 in 25.5.2016, besedilo Meril dopolnjeno na seji senata FF dne 28. 2. 2018, 25. 4. 2018 in 27. 6. 2018.

 

[1] Študijski program ali smer/usmeritev je možno spremeniti le enkrat med študijem. V primeru, da študentka spremeni študijski program ali menja študijsko smer/usmeritev s ponovnim vpisom v letnik, nima pravice do vpisa v dodatno leto.