Back to top

 

MERILA ZA REŠEVANJE ŠTUDENTSKIH PROŠENJ ZA ŠTUDENTE PRVE IN DRUGE STOPNJE

Študenti, ki zaradi posebnih okoliščin ne morejo urediti svojega statusa ali opravljati študijske dejavnosti po redni poti, lahko na Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje (OŠVU) naslovijo predvsem naslednje prošnje:

 

1.     za menjavo študijske smeri ali spremembo študijskega programa,

 

2.     za spremembo načina študija,

 

3.     za nadaljevanje ali dokončanje študija po prekinitvi, daljši od dveh let,

 

4.     za peto opravljanje izpita,

 

5.     za ponovni vpis v isti letnik na izrednem študiju (zaradi izračuna šolnine),

 

6.     za napredovanje v višji letnik s spregledom kreditnih točk,

 

7.     za podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov,

 

8.     za priznanje statusa študenta športnika, študenta s posebnimi potrebami in študenta priznanega umetnika,

 

9.     za priznavanje obveznosti, opravljenih na drugih ustanovah ali študijskih programih, in neformalno pridobljenega znanja,

 

10.  za vpis in opravljanje dodatnih predmetov,

 

11.  za menjavo izbirnih predmetov

 

12.  za odjavo od izpita po roku, določenem za odjavo,

 

13.  za hitrejše napredovanje (preskok letnika).

 

Vse prošnje, naslovljene na OŠVU, je potrebno oddati (osebno ali po pošti) na referatu ustrezne stopnje v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh fakultete.

 

Prosilec mora prošnji obvezno priložiti dokazila o okoliščinah, na katere se v prošnji sklicuje (zdravniško potrdilo, dokazilo o starševstvu in podobno). 

 

Če prošnja in dokazila niso v slovenskem jeziku, OŠVU lahko zahteva uradni prevod v slovenski jezik.

 

Pisni odpravek sklepa dobi študent po pošti.

 

 

 

1. MENJAVA ŠTUDIJSKE SMERI IN SPREMEMBA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

 

·         Menjava študijske smeri/usmeritve je prehod v okviru študijskega programa, na katerega je študent vpisan. O menjavi študijske smeri OŠVU odloča na podlagi mnenja oddelka. Študijsko smer je možno menjati le enkrat med študijem.*

 

 Sprememba študijskega programa je lahko:  

 

A.    Opustitev študija na določenem programu in pričetek izobraževanja na novem programu. Študent v tem primeru za mesto na novem študijskem programu kandidira pod enakimi pogoji kot vsi novi kandidati. Prijaviti se mora na razpis za vpis preko eVŠ v ustreznem roku. Prošnje v tem primeru ni potrebno vlagati.

 

B.    Zamenjava dvopredmetnega/dvodisciplinarnega študijskega programa za enopredmetni/enodisciplinarni program z istega strokovnega področja (primer: zamenjava dvopredmetnega/dvodisciplinarnega študijskega programa Filozofija – Sociologija za enopredmetni/enodisciplinarni študijski program Filozofija). Sprememba je možna na dva načina:

 

a) S ponovnim vpisom v prvi letnik enopredmetnega/enodisciplinarnega študijskega programa z istega strokovnega področja (po načelu spremembe študijskega programa). Študent se mora prijaviti na razpis za vpis preko eVŠ v ustreznem roku. Prošnje v tem primeru ni potrebno vlagati.

 

b) Z vpisom v višje letnike (po načelu vpisa po merilih za prehode). O prošnji odloča OŠVU na podlagi mnenja oddelka. Ta lahko študentu dvopredmetnega/dvodisciplinarnega študijskega programa dovoli opravljati obveznosti iz enopredmetnega/enodisciplinarnega programa še pred samim vpisom v enopredmetni/enodisciplinarni program, tako da lahko izpolni pogoje za napredovanje v višji letnik. Študent se mora prijaviti na mesta za vpis po merilih za prehode. V primeru, da kandidat ne izpolni pogojev za napredovanje v višji letnik na enopredmetnem/enodisciplinarnem programu, velja točka a).

 

C.   Zamenjava enega od dveh dvopredmetnih/dvodisciplinarnih študijskih programov. Sprememba je možna s ponovnim vpisom v prvi letnik. Če je v tistem letu na novem študijskem programu omejitev vpisa, mora kandidat po razpisnih pogojih doseči najmanj toliko točk kot zadnji uvrščeni na seznamu sprejetih novincev. Rok za oddajo prošenj je od 1. junija do 31. julija.

 

Za vse spremembe iz točk B.b) in C mora kandidat prošnjo nasloviti na OŠVU. Prošnji mora v primeru iz točke C:

 

§  študent 1. stopnje priložiti overjene kopije spričeval iz 3. in 4. letnika srednješolskega izobraževanja ter zaključka srednje šole (obvestilo o uspehu pri maturi ali spričevalo o zaključnem izpitu in dokazilo o opravljenem izpitu iz enega od maturitetnih predmetov – 5. predmet),

 

§  študent 2. stopnje priložiti potrdilo o diplomiranju in potrdilo o opravljenih izpitih s povprečno oceno.

 

* Študijski program ali smer/usmeritev je možno spremeniti le enkrat med študijem. V primeru, da študent spremeni študijski program ali menja študijsko smer/usmeritev s ponovnim vpisom v letnik, nima pravice do vpisa v dodatno leto.

 

 

 

2. SPREMEMBA NAČINA ŠTUDIJA

 

Sprememba načina študija pomeni prehod iz izrednega v redni študij ali obratno. Odločitev o spremembi načina študija sprejme OŠVU na podlagi mnenja oddelka in v skladu s Pravili FF.

 

 

 

3. NADALJEVANJE ALI DOKONČANJE ŠTUDIJA PO PREKINITVI, DALJŠI OD DVEH LET

 

Če študent študij prekine za več kot dve leti, mora za nadaljevanje študija napisati prošnjo. Pogoje za nadaljevanje študija določi OŠVU na podlagi mnenja oddelka. Če je študent prekinil študij za daljše obdobje, mu lahko OŠVU na podlagi utemeljenega predloga oddelka določi, da mora posamezne izpite opraviti ponovno.

 

Če je v času od prekinitve študija program, na katerega je bil kandidat vpisan, prenehal veljati, lahko nadaljuje študij na sorodnem programu z istega strokovnega področja, in sicer pod pogoji, ki jih določi OŠVU na podlagi mnenja oddelka. 

 

Prekinitev študija se računa od dne, ko je prosilcu potekel status študenta.

 

 

 

4. PETO OPRAVLJANJE IZPITA

 

Študent lahko neuspešno opravljeni izpit ponavlja trikrat. V izjemnih okoliščinah lahko OŠVU na posebno prošnjo dovoli peto (zadnje) opravljanje izpita. Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se mu opravljanje izpitov pri posameznem predmetu začne šteti znova, od prvega opravljanja dalje.

 

Četrto in peto opravljanje izpita se izvaja pred komisijo. Po petem opravljanju izpitna komisija poda OŠVU pisno poročilo o izpitu.

 

 

 

5. PONOVNI VPIS V ISTI LETNIK

 

Študent rednega študija se lahko v času študija brez prošnje enkrat ponovno vpiše v isti letnik istega programa, če študijski program ne predvideva pogojev za ponovni vpis v isti letnik oziroma če je študent dosegel toliko KT, kot jih študijski program zahteva za ponovni vpis v isti letnik.

 

Studenti na  izrednem študiju morajo oddati prošnjo za ponovni vpis v isti letnik zaradi izračuna šolnine.

 

Ponovni vpis v zadnji letnik ni mogoč.

 

Če študent izkoristi ponovni vpis (na istem programu ali spremeni študijski program), nima pravice do vpisa v dodatno leto.

 

 

 

 

 

6. VPIS V VIŠJI LETNIK BREZ OPRAVLJENIH POGOJEV

 

Študenti morajo za prehod v višji letnik opraviti vse obveznosti, ki so določene v akreditiranem študijskem programu. . V točki »Pogoji za napredovanje po programu« je v vseh študijskih programih določeno, da morajo študenti za napredovanje v višji letnik opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 54 KT za posamezni letnik.

 

Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik. (za študente 1. stopnje torej velja, da morajo biti za vpis v 3. letnik opravljene obveznosti prvega letnika v celoti)

 

 

 

V primeru izjemnih okoliščin (materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze, več kot 4 mesecev študijske izmenjave v tujini s priznanimi opravljenimi obveznostmi), pa se lahko na podlagi rešene prošnje vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 51 KT. O tem vpisu odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje, pri čemer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje.

 

Manjkajoče obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik (za študente 1. stopnje torej velja, da morajo biti za vpis v 3. letnik opravljene obveznosti prvega letnika v celoti).

 

 

 

Prošnji je obvezno potrebno dodati pisna dokazila o navedenih razlogih v prošnji, ki so nastali v študijskem letu, ki se ob oddaji prošnje izteka in v katerem študent ni opravil vseh manjkajočih obveznosti.

 

Dokazila o navedenih razlogih:

 

· Materinstvo ali očetovstvo, če oče koristi dopust za nego in varstvo otroka namesto matere.

 

- Materinstvo se izkazuje z rojstnim listom živorojenega otroka, očetovstvo pa z odločbo CSD.

 

· Daljša bolezen in dalj časa trajajoče zdravljenje po poškodbi (vsaj tri mesece v času študija, vsaj en mesec v času izpitnih obdobij)

 

- Zdravniško potrdilo mora vsebovati navedbo časa trajanja bolezenskega stanja ali zdravljenja po poškodbi in navedbo, da študent v tem času ni bil zmožen opravljati študijskih obveznosti.

 

· Izjemne družinske in socialne okoliščine

 

- Takšne okoliščine morajo biti izkazane z ustrezno odločbo (npr. o prejemu socialnega transferja, rejništvu) ali potrdilom druge pristojne inštitucije.

 

· Priznan status osebe s posebnimi potrebami

 

- Takšen status priznajo pristojni organi.

 

· Aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih  prireditvah študentov s posebnim statusom študenta športnika in študenta priznanega umetnika

 

-       Izjemna aktivnost na športnih prireditvah se izkazuje s statusom študenta športnika, ki mu ga prizna fakulteta na podlagi potrdila o kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju Zveze športnih organizacij Slovenije.

 

-       Izjemna aktivnost na strokovnih in kulturnih prireditvah se izkazuje s sklepom o podelitvi statusa študenta priznanega umetnika s strani fakultete.

 

· Aktivno sodelovanje v organih univerze

 

-       Sklep o imenovanju ter potrdilo rektorja, dekana ali predsedujočega organa o članstvu ter aktivnem delu v organu univerze oz. članice z izkazom prisotnosti.

 

· Študijska izmenjava v tujini (ne velja za skupne študijske programe)

 

-       Potrdilo tuje univerze o času trajanja študija v tujini in potrdilo o priznanih obveznosti (20 KT za en semester, 40 KT za dva semestra) na domači fakulteti.

 

 

 

Če se ugotovi, da so predložena potrdila ponarejena, ima takšno razkritje za posledico sprožitev disciplinskega postopka zoper študenta.

 

 

 

7.   PODALJŠANJE STATUSA IZ UPRAVIČENIH RAZLOGOV

 

V primerih, ko zakon tako določa, se študentu, ki ima status študenta športnika, status študenta priznanega umetnika ali/in status študenta s posebnimi potrebami, oziroma zaradi svojega izven študijskega delovanja, bolezni, poškodbe ali okvare ne more v roku opravljati študijskih obveznosti, lahko izjemoma podaljša status študenta, vendar največ za eno leto in enkrat v času študija.

 

O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov, kot so npr. daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, poseben status študenta itd., odloča Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje. Prošnji je obvezno potrebno dodati pisna dokazila o navedenih razlogih v prošnji (možni razlogi in dokazila so enaka kot v točki 6. in prav tako velja, da so nastali v študijskem letu, ki se ob oddaji prošnje izteka in v katerem študent ni opravil vseh manjkajočih obveznosti).

 

 

 

ZVis določa, da se status študenta iz upravičenih razlogov lahko podaljša, če:

 

-          študent ne diplomira na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, če v času študija ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa ali smeri,

 

-          študent ne diplomira na študijskem programu prve ali druge stopnje ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer,

 

-          se študent med študijem ne vpiše v naslednji letnik.

 

 Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

 

Pravico do podaljšanja statusa imajo tudi študenti dvopredmetnih/dvodisciplinarnih študijskih programov, ki odidejo na študijsko izmenjavo v tujino (semester ali več) v okviru enega od vpisanih dvopredmetnih/dvodisciplinarnih programov (ne velja za skupne študijske programe, za enopredmetne/enodisciplinarne študijske programe in za dodatno leto). To pravico izkazujejo s potrdilom tuje univerze o času trajanja študija v tujini in potrdilom o priznanih obveznosti (20 KT za en semester, 40 KT za dva semestra) na domači fakulteti.

 

  

 

8. PRIZNANJE STATUSA ŠTUDENTA ŠPORTNIKA, ŠTUDENTA S POSEBNIMI POTREBAMI IN ŠTUDENTA PRIZNANEGA UMETNIKA

 

a Status študenta športnika in status študenta s posebnimi potrebami

 

OŠVU lahko na podlagi prošnje študenta prizna študentom status študenta športnika in status študenta s posebnimi potrebami ter prilagoditve, ki jih tak študent pri svojem študiju potrebuje.

 

Status študenta športnika je priznan študentu na osnovi prošnje, ki ji priloži potrdilo o kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju Zveze športnih organizacij Slovenije.

 

Status študenta s posebnimi potrebami se študentu prizna na osnovi prošnje, ki ji priloži ustrezno dokumentacijo, npr. ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, mnenje invalidske komisije, ustrezna zdravniška dokazila ipd. OŠVU določi trajanje veljavnosti posameznih prilagoditev.

 

b Priznavanje prilagoditev študijskega procesa in status študenta priznanega umetnika

 

Študentje, ki aktivno sodelujejo na vrhunskih strokovnih in kulturnih prireditvah, lahko zaprosijo za prilagoditev študijskega procesa (posebni izpitni roki, delni izpiti, spregled obvezne prisotnosti ipd.). O teh prošnjah odloča Senat FF na podlagi predhodnega mnenja oddelka, ki presodi, katere prilagoditve lahko študentu omogoči glede na študentovo umetniško udejstvovanje in glede na naravo in zahteve študijskega programa.

 

Študenti morajo priložiti naslednja dokazila: 

 

·         primarne dokumente: dokazila o prejetih nagradah oz. priznanjih za izjemne dosežke na umetniškem področju, ki jih izdajo ustrezne ustanove na državnem ali mednarodnem nivoju in/ali potrdilo pristojnega ministrstva o statusu kulturnega delavca ali o umetniškem dosežku (brez primarnih dokazil status ni mogoč),

 

·         sekundarne dokumente, ki imajo dopolnilno in pojasnjevalno vlogo, npr. bibliografski podatki kandidata oz. kritiške reference z umetniškega področja, dokazila o članstvu v nacionalni ali mednarodni organizaciji s področja umetnosti in druga potrdila o statusu aktivnega umetniškega delovanja na državnem ali mednarodnem nivoju.

 

  

 

9. PRIZNAVANJE OBVEZNOSTI, OPRAVLJENIH NA DRUGIH USTANOVAH ALI ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH IN NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA

 

Študent, ki je opravil obveznosti izven vpisanega študijskega programa (na drugih študijskih programih FF ali drugih fakultetah/univerzah), lahko zaprosi za priznanje le-teh. Priznajo se lahko obveznosti, ki so opravljene na isti oziroma enakovredni stopnji kot program, v katerega je študent vpisan.

 

V primeru priznavanja predmetov starih (predbolonjskih) programov, se lahko prizna le predmet, ki ima ekvivalent v novih bolonjskih programih ustrezne stopnje. Enako velja za priznavanje zunanjih izbirnih predmetov.

 

Študent v prošnji obvezno navede ime predmeta, za katerega prosi, da se mu v okviru vpisanega programa prizna, in ime vsebinsko primerljive obveznosti, ki jo je opravil na drugem študijskem programu. Pridobiti mora tudi soglasje nosilca posameznega predmeta in priložiti uradno potrdilo o opravljeni obveznosti ter učni načrt le-te.

 

Priznavanje neformalno pridobljenih znanj poteka v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti UL.

 

 

 

10.    VPIS IN OPRAVLJANJE DODATNIH PREDMETOV

 

Za vpis in opravljanje dodatnih predmetov, ki niso zajeti ali predpisani v okviru študijskega programa do obsega 60 KT posameznega letnika, študent vloži prošnjo z navedenimi razlogi. O prošnjah odloča OŠVU. Dodatni predmeti so plačljivi v skladu s cenikom.

 

 

 

11. MENJAVA IZBIRNIH PREDMETOV

 

 

 

Študenti lahko zamenjajo izbirne predmete:

 

-  najkasneje do 30. oktobra tekočega študijskega leta, če se predmet izvaja v zimskem semestru, in

 

-  najkasneje v tridesetih dneh po začetku letnega semestra, če se predmet izvaja v letnem semestru, če so še na voljo prosta mesta.

 

Kasneje smejo študenti menjati izbirne predmete samo, če so izpolnjeni trije pogoji:

 

1. če izvajalec predmeta to dovoli;

 

2. če so na predmetu, predvidenem za zamenjavo, še prosta mesta;

 

3. če za zamenjavo obstajajo utemeljeni razlogi, med katere sodijo naknadno spremenjene okoliščine izvajanja, na katere študent ni imel vpliva (naknadna sprememba urnika, ki vpliva na obiskovanje predmetov na temeljnem programu, neizvajanje predmeta itd.) ali daljša odsotnost študenta (študijska izmenjava, daljša bolezen, materinstvo/očetovstvo).

 

Utemeljene razloge mora študent izkazati v ustrezno oddani prošnji, ki so ji dodana dokazila.

 

 

 

12.    ODJAVA OD IZPITA PO ROKU, DOLOČENIM ZA ODJAVO

 

Po datumu izpita je naknadna odjava možna le na podlagi pozitivno rešene prošnje, ki jo študent naslovi na OŠVU z vsemi ustreznimi dokazili (npr. zdravniškimi potrdili).

 

 

 

13.    HITREJŠE NAPREDOVANJE (PRESKOK LETNIKA)

 

O hitrejšem napredovanju in o drugih vprašanjih, ki niso navedena v zgornjih točkah, odloča OŠVU  na podlagi mnenja ustreznega oddelka oziroma nosilca posameznega predmeta.

 

 

 

14.    PRITOŽBA

 

Pritožbo lahko, v skladu s poukom o pravnem sredstvu, navedenem v odločbi ali sklepu, vloži študent, ki meni, da je pri odločanju o njegovi prošnji prišlo do:

 

§  zmotne ugotovitve dejanskega stanja,

 

§  napačne uporabe materialnega prava,

 

§  bistvenih kršitev postopka.

 

 

 

Merila za reševanje študentskih prošenj je sprejel Senat Filozofske fakultete dne 4. 7. 2001, redakcijski popravki sprejeti na dopisni seji senata od 8. do 15. julija 2004, dodatni popravki sprejeti na seji senata 10.5.2006, besedilo dopolnjeno na seji senata 2. 7. 2008, spremembe Meril sprejete na  senatu Filozofske fakultete dne 15. 5. 2013, 25.5.2016 in 20. 9. 2017.