Back to top

PRAVILNIK O IZPITNEM REDU IN DRUGIH OBLIKAH PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA NA 1. IN 2. STOPNJI

 

A) SPLOŠNE DOLOČBE

1. ČLEN

Ta pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje znanja na rednem in izrednem študiju na 1. in 2. stopnji, ki se izvaja na Filozofski fakulteti.

 

2. ČLEN

Znanje se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah študijskega programa.

 

3. ČLEN

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so izpiti, kolokviji, delni izpiti (oz. posamezni deli izpita), seminarske naloge in naloge na vajah, nastopi ter predstavitve umetniških in drugih del, diplomska dela ter druge, z akreditiranim študijskim programom določene oblike.

Oblike in načini preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznem predmetu, predmetnem področju in drugih sestavinah študijskega procesa so sestavni del študijskega programa in so v skladu s tem pravilnikom. Študenti[1] morajo biti s temi oblikami in načini seznanjeni tudi na uvodnem predavanju pri posameznem predmetu.

 

B) IZPITI

4. ČLEN

Izpit je redna oblika preverjanja in ocenjevanja znanja. 

Izpit se lahko opravlja za posamezen predmet ali za več predmetov skupaj, če tako določa študijski program.

Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki jo za posamezni predmet določa učni načrt.

Izpit lahko obsega tudi praktični del, če je tako določeno s študijskim programom.

 

5. ČLEN

Izpit ocenjuje posamezni učitelj ali izpitna komisija.

Izpit se opravlja pred komisijo, kadar je tako določeno s študijskim programom ali s tem pravilnikom.

 

6. ČLEN

Način in oblika dokončanja študija sta določena v študijskem programu.

Diplomsko delo se izdela, zagovarja in oceni v skladu z določili Pravilnika o zaključku študija na univerzitetnih študijskih programih prve stopnje.

Magistrsko del se izdela, zagovarja in oceni v skladu z določili Pravilnika o magistrskem delu in zaključka študija na programih druge stopnje.

 

C) PRAVICA DO OPRAVLJANJA IZPITOV

7. ČLEN

Študent ima pravico opravljati izpite na študijskih programih, na katere je vpisan. Redni študent lahko opravlja izpite v predpisanih izpitnih rokih, potem ko je opravil vse obveznosti iz predmeta, ki jih določa študijski program. Študent mora biti o obveznostih, ki jih mora izpolniti za vpis v naslednji višji letnik, obveščen ob vpisu v tekoči letnik.

 

8. ČLEN

Kandidat, ki izgubi status študenta, ima pravico opravljati manjkajoče izpite še dve leti po izgubi statusa. Po dveh letih mora vložiti prošnjo za nadaljevanje študija.

Pogoje za nadaljevanje študija določi Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje.

Ponovno vpisanemu študentu ali študentu brez statusa lahko predstojnik oddelka na študentovo prošnjo (interno – oddelčno) v soglasju z nosilci predmetov izjemoma dovoli obiskovanje organiziranih oblik študija za predmete višjega letnika.

 

9. ČLEN

Študent ima pravico opravljati  izpit tudi predčasno. Predčasno opravljanje izpita lahko dovoli učitelj po pooblastilu dekana. Podani morajo biti upravičeni razlogi (odhod na študij v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni in kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju ipd.). Predčasno opravljanje izpita se lahko dovoli tudi, če je glede na pretekle uspehe prosilca tako dovoljenje  po presoji učitelja smotrno.

 

D) NAČIN OPRAVLJANJA IZPITOV

10. ČLEN

Izpiti so lahko ustni, pisni ali pisni in ustni.

 

11. ČLEN

Ustni izpit je javen.

Z oceno ustnega izpita je kandidat seznanjen takoj po opravljanju izpita.

Ustni izpit lahko traja največ eno uro. Pisni izpit traja največ štiri šolske ure.

Učitelj je dolžan sestaviti okvirni časovni razpored za ustni izpit.

 

12. ČLEN

Na pisnem izpitu se izpitna vprašanja oziroma izpitni preizkusi posredujejo študentom praviloma v pisni obliki. Na zahtevo učitelja morajo študenti pisna izpitna vprašanja vrniti hkrati s svojimi odgovori. Če študent tega kljub učiteljevi izrecni zahtevi ne stori, lahko ta zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper takšnega študenta.

Na pisnem izpitu lahko učitelj preveri identiteto prijavljenih kandidatov na podlagi študentske izkaznice.

Rezultati pisnega izpita morajo biti zaključeni in objavljeni najkasneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita.

Kandidat ima pravico do vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izdelek v treh mesecih od objave ocene.

 

13. ČLEN

Študent, ki pri pisnem izpitu uporablja nedovoljene pripomočke ali prepisuje oziroma se pogovarja z drugimi študenti, krši izpitni red. V tem primeru študent ne sme nadaljevati izpita; izpita ni opravil in ga nima pravice ponavljati v naslednjem izpitnem roku.

 

14. ČLEN

Študent, ki je izpit pri določenem predmetu že uspešno opravil, želi pa dokazati kvalitetnejše znanje in doseči višjo oceno, lahko izpit v času do zaključka študija ponavlja samo enkrat.

Če študent pri ponavljanju izpita doseže nižjo oceno kot pri predhodnem opravljanju, velja boljša ocena.

 

15. ČLEN

Rezultate pisnih izpitov se objavi v skladu z varovanjem osebnih podatkov.

 

16. ČLEN

Če se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita; učitelj in kandidat lahko tudi sporazumno določita datum opravljanja ustnega dela izpita.

 

17. ČLEN

Natančen čas in prostor opravljanja izpita morata biti objavljena najmanj tri delovne dni pred izpitom.

 

E) PRIJAVLJANJE IN ODJAVLJANJE

18. člen

Rok za prijavo na izpit ne sme biti daljši od treh tednov. Zadnji rok za prijavo na izpit in odjavo od izpita je drugi delovni dan pred dnem, ko je razpisan izpitni rok. (Primer: če je izpit v petek, je zadnji dan sreda, in če je izpit v ponedeljek, je zadnji dan četrtek.)

 

19. člen

Če študent k izpitu ne pristopi, pa se ni odjavil pravočasno, se šteje, da izpita ni opravil. V tem primeru se izpit oceni z oznako »ni pristopil«, in študent ga nima pravice ponavljati v naslednjem izpitnem roku.

Študent se lahko v izjemnih primerih odjavi na dan izpita pri nosilcu predmeta. Po datumu izpita je naknadna odjava možna le na podlagi pozitivno rešene prošnje, ki jo študent naslovi na OŠVU z vsemi ustreznimi dokazili (npr. zdravniškimi potrdili).

 

 

F) PONAVLJANJE IZPITA

20. ČLEN

Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit štirikrat ponavlja. Ponavljanje izpita ni mogoče v istem izpitnem roku.

Odbor za študentska vprašanja in usmerjanje lahko študentu na njegovo prošnjo dovoli šesto opravljanje izpita.

Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.

Ta člen se uporablja tudi za obvezne kolokvije in delne izpite.

 

21. ČLEN

Četrto, peto in šesto opravljanje izpita je komisijsko. 

Komisijo sestavljajo trije člani, ki jih imenuje predstojnik oddelka.

Pri šestem opravljanju izpita komisija poda Odboru za študentska vprašanja in usmerjanje pisno poročilo.

 

G) IZPITNI ROKI

22. ČLEN

Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih.

Izpitni roki so redni in izredni.

 

23. ČLEN

Redni izpitni roki se razpišejo v rednih izpitnih obdobjih. To so: zimsko, spomladansko in jesensko.

Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim delovnim načrtom oddelkov in fakultete v okviru izpitnih obdobij, ki jih vsako leto določi Univerza s študijskim koledarjem.

Časovni razmik med posameznimi izpitnimi roki mora biti najmanj štirinajst dni. 

Za predmet, ki se izvaja in zaključi v zimskem semestru, se vsako študijsko leto od konca izvajanja razpišejo vsaj 4 redni izpitni roki. Za celoletni predmet ali predmet, ki se izvaja v letnem semestru, se vsako študijsko leto razpiše vsaj 5 rednih izpitnih rokov, in sicer vsaj 4 od konca izvajanja predmeta do  zaključka jesenskega izpitnega obdobja, in vsaj 1 v zimskem izpitnem obdobju.

Zadnji rok za vpis ocen je datum, ki ga letni delovni načrt fakultete določa kot rok za oddajo prošenj za vpis pod posebnimi pogoji, in sicer tako, da je študent z rezultatom izpita seznanjen pravočasno, da lahko v primeru negativne ocene še v roku odda prošnjo.

Med datumom, ki je po študijskem koledarju  zadnji dan jesenskega izpitnega obdobja in 15. oktobrom ni izpitnih rokov. 

24. ČLEN

Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Na izrednem izpitnem roku lahko opravljajo izpite študentje dodatnega leta, študentje izrednega študija in kandidati, ki nimajo statusa študenta.

Po dogovoru z izpraševalcem lahko izjemoma opravlja izpit v izrednem izpitnem roku tudi študent rednega študija, ki je končal predavanja, seminar ali vaje iz predmeta, ki je predmet izpita.

Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena lahko opravlja izpit po dogovoru z izpraševalcem v izrednem izpitnem roku redni študent, ki ima status študenta športnika, status študenta priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami.

 

25. ČLEN

Razporeditev datumov izpitnih rokov opravijo tajništva oddelkov v sodelovanju z učitelji in ga objavijo v študentskem informacijskem sistemu najkasneje do 30. oktobra za tekoče študijsko leto.

Pri razporedu je treba upoštevati, da študent na isti dan ni dolžan opravljati več kot enega izpita v okviru istega študijskega programa.

Razpored izpitov je obvezen za študente in za izpraševalce.

 

26. ČLEN

Roke za zagovor diplomskih del razpiše oddelek na enak način kot roke za ostale izpite.

Roki za zagovor magistrskih del so v skladu z določili Pravilnika o magistrskem delu in zaključka študija na programih druge stopnje.

 

H) OCENJEVANJE IZPITOV

27. ČLEN

Znanje študentov se na izpitih ocenjuje z ocenami od 1 do 10. Pozitivne ocene označujejo pozitivno opravljen izpit in so: 10 – odlično (odl 10), 9 – prav dobro (pdb 9), 8 – prav dobro (pdb 8), 7 – dobro (db 7) in 6 – zadostno (zd 6). Negativne ocene označujejo neuspešno opravljen izpit in so : 1–5 –nezadostno (nzd 1, 2, 3, 4, 5,).

 

 

I) PRITOŽBE ZOPER OCENO

28. ČLEN

Izvajalec izpita mora študentu v roku enega tedna po objavi rezultatov pisnega izpita omogočiti vpogled. Datum, ura in lokacija vpogleda izpitov naj bo objavljena skupaj z rezultati pisnih izpitov.

Študent, ki meni, da ni bil pravično ocenjen, se lahko do konca naslednjega delovnega dne po ustnem izpitu ali tri delovne dni po datumu, določenem za vpogled pisnega izpita, zoper izpitno oceno pritoži dekanu. Pritožba z obrazložitvijo mora biti pisna.

Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo. Učitelj, zoper katerega oceno se je kandidat pritožil, ne more biti predsednik komisije.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata.

Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po svojem imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek.

Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

Zoper oceno komisije ni pritožbe.

 

29. ČLEN

Postopek reševanja pisnega ugovora na izpitno oceno je naslednji:

• komisija prebere pisni ugovor in preuči ali se nanaša na izpitno oceno ali na način poteka izpita.

V primeru, da se pritožba nanaša na oceno, so ukrepi naslednji:

• komisija preveri vso dokumentacijo, na osnovi katere se je študent pritožil;

• komisija ponovno preveri študentovo znanje, če je študent sporni izpit opravljal ustno, in ga oceni;

• komisija ponovno oceni izdelek, če je študent sporni izpit opravljal pisno;

• komisija sporoči študentu svojo oceno.

V primeru, da se pritožba nanaša na potek  izpita, komisija odloča o vsakem primeru posebej, upoštevajoč vsebino pritožbe. Komisija v tem primeru izpitne ocene ne more spremeniti, lahko pa odloči, da študent ponovno opravlja izpit na naslednjih izpitnih rokih. Ocena, ki jo študent doseže pri ponovnem opravljanju izpita, nadomesti oceno, doseženo na spornem izpitu.

V primeru, da študent ponovno opravlja izpita na podlagi pritožbe, se ne šteje, da je študent izpit ponavljal.

Odločitev komisije je dokončna.

 

30. ČLEN

Predsednik komisije vodi postopek za reševanje pritožbenega primera in organizira izdelavo zapisnika o tem postopku, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Zapisnik v enem izvodu prejme tudi študent, kar potrdi s podpisom na originalu, ki se shrani v študentovi mapi v referatu.

 

31. ČLEN

Če se posamezni član komisije ne strinja  z odločitvijo, ki jo predlagata druga dva člana, se to posebej evidentira v zapisniku, skupaj z razlogi za nestrinjanje.

Član komisije, ki se ne strinja, lahko od prodekana za študijske zadeve ali dekana zahteva svojo zamenjavo v komisiji, ki v tem primeru ponovi obravnavo pritožbenega primera najkasneje v treh delovnih dneh.

 

 

J) DRUGE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

32. ČLEN

Druge oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so navedene v 3. Členu tega pravilnika.  Enako kot za izpite  veljajo določila členov  7. do 31.  za vse tiste oblike preverjanja znanja, za katere veljata 18.in 19.člen tega pravilnika.

Druge oblike se lahko ocenjujejo s številčnimi ocenami ali z oznako:

• opravil,

• ni opravil.

Z »opravil« in »ni opravil« se lahko ocenjuje obveznosti, ki so pogoj, da študent pridobi pravico za pristop k izpitu.

 

Prenovljeni »Pravilnik o izpitnem redu in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja na 1. in 2. stopnji« in njegove spremembe je sprejel senat Filozofske fakultete na svojih sejah dne 14. 5. 2008, 22. 9. 2010, 14. 11. 2012 (18. in 19. člen),  15. 5. 2013,  8.1.2014 (23.člen) in 20.4.2016.

 

Dekanja Filozofske fakultete

Red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, l. r.

 


[1] Moške oblike samostalnikov so v tem dokumentu uporabljene v generičnem smislu kot oblike nezaznamovanega slovničnega spola.